Aškerčevi asi 2022-23

ASI AŠKERCEVI Š

GLASILO DIJAKOV GIMNAZIJE ANTONA AŠKERCA

ŠOLSKI CENTER LJUBLJANA 2022/23

1

Aškerčevi asi, glasilo dijakov Gimnazije Antona Aškerca Šolski center Ljubljana Aškerčeva 1, 1000 Ljubljana Letnik 2023 Januar Elektronski naslov: askercevagim@guest.arnes.si Glavni in odgovorni urednik: Zdenka Može Jedrejčić Jezikovno pregledali: Tatjana Špur, Manuela Rigler Uredniški odbor: Manuela Rigler, Tatjana Špur, Vlado Pirc Naslovnica in hrbtna stran: Kaja Siard, 4. a Oblikovanje in priprava za tisk: Vlado Pirc Tisk: DTS studio

Kaja Siard, 4. a

2

Zala Potočnik, 4. a

3

V SEBINA

BILI SO NAŠI .................................................……….……............. 7

RAZMIŠLJAMO S SVOJO GLAVO..........................…….....…23

STRPNOST......................................................................................43

POEZIJA............................................................................................ 56

DEJAVNI SMO................................….....................................…...61

KDO SEM, KAJ POČNEM............................................……........ 76

ROPOTARNICA............................................................................. 89

4

D žejla Dizdarević, 4. a

5

Kolenc Jereb Petra, 3. b

6

BILI SO N AŠI

TAJDA KOŠČAK Bivša dijakinja naše gimnazije, maturirala leta 2022 Se spomniš svojega prvega dne na naši šoli? Spomin na prvi šolski dan je še dokaj svež. Spomnim se, da sem bila večer pred prvim šolskim dnem zelo živčna in si sploh nisem želela iti, vendar mi je bilo v oporo dejstvo, da bova z najboljšo prijateljico skupaj. Ker nisem iz Ljubljane, je bil prvi podvig že vožnja z avtobusom. Ker sva bili v Ljubljani prehitro, sva izstopili na drugi postaji in pot nadaljevali peš. Ker sem imela obute nove superge, so me ožulile. Spomnim se, da sem za vsak slučaj s seboj imela copate, ker takrat še nisem vedela, da se ne bomo preobuvali. Na uradnem delu je bilo super, dokler se nismo razvrstili v razrede. Ker je prišlo do napake v razvrščanju v razrede, sva s prijateljico pristali v razredu z nekom, ki ni smel biti z menoj v razredu. Moj prvi šolski dan se je tako končal z obiskom v ravnateljičini pisarni. Precej obetavno, kajne? Skozi nadaljnja 4 leta so bili obiski pisarne gospe ravnateljice sicer stalnica, vendar zaradi bistveno prijetnejših zadev.

Al i je šola vplivala na tvoje počutje? Po navadi ljudje pravijo, da jim oziroma jim je šola povzročala veliko stresa, a meni ga ni.

Kaj ti je pomagalo pri sprostitvi? Sprostitve nisem rabila, ampak menim, da je pri tem pomagalo to, da sem imela službo; to, da sem delala, me je prisililo v boljšo organizacijo dneva. Pomagale so tudi serije. Mislim, da je bolje, če imaš nekakšen bioritem.

7

Kateri predmet ti je bil najmanj všeč oziroma kateri predmet ti je povzročal največ težav? Zagotovo fizika nikoli ni bila moj najljubši predmet. Upala bi si trditi, da sem bolj družboslovni tip človeka, zato me pravzaprav niso zanimali predmeti, kot so biologija, kemija, fizika, m atematika, vendar mi je bila fizika zagotovo najtežja - nekako si nisem znala predstavljati snovi. Poskušala sem različne metode, od sprotnega dela, kvizov, učenja skozi naloge, prebiranja različnih učbenikov, pa vseeno nisem razumela, za kaj gre. Imela pa sem veliko srečo, namreč najboljša prijateljica je izrazita naravoslovka, ki ji te stvari ležijo, in z njeno pomočjo ter razlagami mi je uspelo - na koncu sem presenetila še samo sebe. Kakšen se ti je zdel tvoj razred? Naš razred je bil v 1. letniku dokaj velik in izjemno problematičen. Spomnim se, da mi je šlo veliko sošolk na živce, saj so imele izredno nespoštljiv odnos do profesoric. Razumljivo in jasno mi je, da so to leta, ko se radi upiramo starejšim, vendar pa je mene to izredno motilo. Tako sem s e na razrednih urah večkrat postavila na stran profesoric, ko so se sošolci pritoževali nad - zame neutemeljenimi - zadevami. Vedno sem bila rada pravična in vsi so dobro vedeli, da se bom postavila na stran "pravega". Na prehodu v 2. letnik se je naš razred zmanjšal in postali smo bolj povezani. Imeli smo se super (seveda so bili boljši in slabši časi), vendar pa sem z večino ohranjala profesionalen odnos, z ožjo skupinico pa navezala tesnejše prijateljske stike. Ko je bilo treba, smo stopili skupaj in to se mi zdi najpomembnejše. Če bi dobila priložnost, da bi izbrala srednjo šolo še enkrat, bi izbrala enako? Da. Zdi se mi, da nam vsaka srednja šola preda podobno znanje in enako osnovo. Odvisno je od posameznika. Pri tej gimnaziji mi je bilo všeč, da je majhna in se lahko vse zmeniš. Bilo mi je malo žal, da se je to obdobje mojega življenja končalo, saj sem se, še posebej v četrtem letniku, res povezala s profesorji in vrstniki. Ko sem prišla na faks, sem šele opazila, kako pogrešam bližino s profesorju, na faksu tega res ni. Kako si se pripravljala na maturo? Za maturo sem poleg obveznih predmetov izbrala psihologijo in umetnostno zgodovino. Pomagalo mi je predvsem to, da sem med leti sodelovala in skušala čim bolj pozorno poslušati. Teorijo predmetov sem se učila od februarja, marca, prakso pa mesec pred maturo, vendar je to odvisno od posameznika in predmeta, zato ne jemlji tega kot nasvet!

8

Zakaj pravo? V gimnazijo sem se vpisala z namenom, da bi nadaljevala študij novinarstva. Bila sem pri šolskem časopisu in spoznala, da za to ni potrebna izobrazba. Pravo odpre veliko vrat in širi obzorja, odpre tudi kup možnosti za zaposlitev. Glavni razlog pa je, da si želim biti v stiku z ljudmi in da bi lahko pomagala in dala glas tistim, ki nimajo možnosti uporabiti svojega. Usmerila bi se v kazensko pravo. Ali je prvi letnik študija takšen, kot si si ga predstavljala? Prehod na faks je zagotovo kompleksen, hkrati pa vznemirljiv in zanimiv. Velika prednost je neobvezna udeležba na vseh predavanjih, saj izbiramo, kaj nas zanima oz. katera predavanja se nam zdijo uporabna in katera bi raje predelali sami. Zagotovo je sprememba velika, saj zamenjaš okolje. Zame je verjetno še toliko večja, saj sva bili z najboljšo prijateljico sošolki v osnovni in srednji šoli, na faksu pa sva ubrali vsaka svojo pot. Pa vendar prijateljstvo ohranjava, kar ob vseh študijskih obveznostih sicer ni lahko in po navadi kar traja, da se uskladiva. Tako je tudi z ostalimi dejavnostmi; rekla bi, da je potrebne precej organizacije in usklajevanja, vendar se da. Študijsko življenje zaenkrat uživam v polnem teku in se super počutim v tej vlogi, izpolnilo je moja pričakovanja. Tajdini nasveti o izbiri faksa: Začni pravočasno razmišljati o tem, jutri je februar, ko se je treba odločiti in vpisati, temeljito premisli, kaj te veseli, kaj ti gre, kaj rad/ - a delaš. Naredi seznam plusov in minusov in upoštevaj racionalni vidik - kakšne so možnosti za vpis, možnosti za delo, koliko denarja prinese ta študij oziroma kasneje služba; ne pozabi svojih točk in kam boš z njimi prišel/ - a. Ne ustraši se, če si se uštel/ - a in porabiš eno leto, samo eno leto je, ki ga lahko uporabiš za to, da izbereš pravilno, mogoče v tem letu najdeš to, kar te veseli. Konec koncev faks in šola nista vse.

Spraševala je Ema Rakef, 2. a

9

Mailian Arsen, 2. b

10

GREGOR KOCIJANČIČ … naš bivši dijak, maturiral 20 11

Če sem čisto iskren, Aškerčeva ni bila moja prva izbira, a ker na osnovni šoli nisem bil najbolj vzoren učenec, me nobena druga splošna gimnazija ni vzela pod streho. Usoda je torej narekovala, da čez puberteto prebrodim na Aškerčevi, in prav je tako: sčasoma sem spoznal, da četudi ta šola ni bila moja prva izbira, je bila vsekakor prava.

Spomini na šolo Spomini so precej megleni, verjetno tudi zaradi umetno ustvarjene megle, ki se je med odmori rada razgrnila nad rimskim zidom. Čeprav so megleni, so vsekakor lepi. Od vsega se mi je v spomin najbolj vtisnil sošolec David, predsednik razreda in navdušenec nad italijansko popkulturo, ki si je že v prvem letniku nadel umetniško ime Gilberto, si z gelom zabetoniral frizuro, nadel frajerska sončna očala in razred med poukom italijanščine vsake toliko počastil z živo priredbo kakšnega zimzelenega italijanskega šlagerja. S tem je povezan tudi odgovor na vprašanje, kaj obžalujem. Gilberto je bil kot nenavaden ekscentrik in outsider lahka tarča posmehovanja in zbadanja, in to je bil, žal, vlak, ki sem se mu pridružil tudi sam. Ko zdaj

11

pomislim, koliko poguma terja to, da se človek na informativnem dnevu pred rosno mladim občinstvom vrže na kolena in v mikrofon izlije srce s priredbo Erosa Ramazzotija, se lahko Gilbertu le poklonim. A, roko na srce, pravzaprav obžalujem še marsikaj drugega: dijaška leta so enostavna takšna, da človek misli, da mu je jasno vse, a kasneje spozna, da mu ni bilo jasno nič, zato sem verjetno storil, zakuhal in izrekel marsikatero neumnost in nesramnost. Sem pa dobršen del tovrstnih spodrsljajev uspel k sreči potlačiti globoko v podzavest, zato težko obžalujem kaj bolj konkretnega. Matura Ni tako strašna, kot se sprva zdi. Sicer ne bom rekel, da sem na maturi ravno blestel, daleč od tega, a celoten proces res ni bil tako mučen, kot sem si najprej predstavljal. Sploh pa, skoraj nič ne prekaša tistega izjemnega občutka, ko učiteljici oddaš zadnji test vseh testov. Sicer te potem čaka še pet let izpitov, a vseeno … Kaj bi svetoval mlajšim učencem? » Naj drugim ne storijo tega, kar ne želijo, da bi drugi storili njim « . Morda je to malce klišejski odgovor, za kar se opravičujem, a svet (tudi Aškerčeva) bi bil vsekakor lepši, če bi se ljudje držali tega načela. V tistih (sedaj vaših) letih se človek spreminja s svetlobno hitrostjo, kot bi bil kameleon, zato sem verjetno že od prvega do drugega letnika postal nov človek, kaj šele od prvega do četrtega. Do najbolj korenitih sprememb – v smislu delovne etike in iskanja samega se be - je sicer prišlo kasneje, v času študija, a gimnazijska leta so vsekakor postavila pomemben temelj za vse nadaljnje preobrazbe. Študij Vpisal sem se na Fakulteto za družbene vede, smer kulturologija. Vedel sem, da mi naravoslovni predmeti ne gredo najbolje od rok, hkrati pa se še nisem našel v nobenem specifičnem družboslovnem predmetu, zato sem vpisal kulturologijo, ki je izrazito odprta in široka veda. Študij združuje zares široko paleto družbenih ved, od sociologije prek antropologije do psihologije, filozofije in še marsičesa, kar omogoča, da se bolj specifično usmeriš kasneje, tekom študija, ko ugotoviš, kaj te pravzaprav sploh zanima. Pri rosnih osemnajstih mi to še zdaleč ni bilo jasno. Na FDV študij ni preveč zahteven, zato nisem opazil zares bistvene razlike. Sicer sem moral na fakulteti ves čas oddajati razne eseje in seminarske naloge, kar se je sprva zdelo zoprno, a prek tega sem se naučil pisati, s čimer zdaj služim kruh. Olajševalna okoliščina je bila vsekakor ta, da me skoraj nihče od mentorjev ni silil, da cele dneve prebijam na fakulteti, zato sem se lahko

12

večidel študija ukvarjal z glasbo, med izpitnimi obdobji pa sem se tako rekoč preselil v knjižnico in v kratkem, a intenzivnem obdobju dvakrat letno opravil to, kar so od mene zahtevali profesorji. Kako preživljaš svoj prosti čas? Ukvarjam se z glasbo, od petja do produkcije. Z najboljšim prijateljem Fejzom imava bend YGT, s katerim glasbo izdajamo pri tujih založbah, zadnja leta pa se ukvarjam s solističnim projektom Tsujigiri, preko katerega tudi veliko sodelujem s kamniško rap skupino Matter. Ko ne pišem člankov in novih komadov, se navadno s psom sprehajam po grajskem griču, zvečer pa gledam filme. Kje se vidiš v prihodnosti? V prihodnosti se vidim tam, kjer sem zdaj: v Ljubljani. Pred kratkim sem postal mož, zdaj si želim postati še oče. Drugih večjih načrtov za zdaj nimam. Imaš kakšnega vzornika? Če lahko posežem tudi po fiktivnih likih, je moja izbira vrtnar Samo iz Gospodarja prstanov, znan tudi kot Samwise Gamgee. On je pravzaprav pravi heroj Tolkienove epske zgodbe: od njegove hrabrosti, dobrosrčnosti, skromnosti in zvestobe do prijateljev se lahko naučimo marsikaj.

Nea Lyn Modrijan, 2. b

13

TAJA JUVANČIČ je naša bivša dijakinja, maturirala je v lanskem šolskem letu Gimnazija Antona Aškerca je bila moja prva izbira. Všeč mi je bila zaradi več razlogov. Všeč mi je bilo, da se nanjo ne vpiše veliko dijakov, kar je pomenilo, da smo se med seboj lahko hitro spoznali in spoprijateljili. Zato so si nas tudi profesorji hitro zapomnili, kar nam je olajšalo prehod iz osnovne šole v gimnazijo. Eden bistvenih razlogov, zakaj sem se za GAA odločila, je bil informativni dan, še posebej kemijski del. Zanimalo me je, kako se lahko tekočina spremeni v več barv sam o s prelivanjem, in se odločila, da bom naslednje leto tudi jaz sodelovala na informativnem dnevu. Kar se je tudi zgodilo. Gimnazijska leta Moji spomini na gimnazijo so eni lepših. Imela sem se

lepo in počutila sem se sprejeto, našla sem kar nekaj prijateljev ter tudi s profesorji sem se lepo razumela. Še zdaj včasih pogrešam sošolce in profesorje. Najlepši so bili pogovori s profesorji pred začetkom ure in seveda vsi izleti, na katerih smo se zelo zabavali. Ponosna sem na to, da sem v času gimnazije zrasla kot oseba in se naučila kar nekaj koristnih zadev. Najbolj sem ponosna na to, kako sem izboljšala angleščino in matematiko, ki mi v osnovni šoli nista šli tako dobro. Matura Matura je bilo prvo večje obdobje stresa, ki sem ga doživela. Ker sem sproti delala naloge, sem lahko maturo pisala prav dobro, čeprav se nanjo nisem pripravljala vse od septembra. Maturo sem naredila v prvem roku in še vedno se spomnim živčnosti, ki sem jo občutila, ko sem prvič pogledala rezultate. Kaj bi svetovala mlajšim učencem? Svetovala bi vam, da se na maturo res dobro pripravijo, saj je na koncu ključna za nadaljnje življenje. Predlagala bi, da rešujete veliko pol prejšnjih matur, saj tako dobiš občutek, kako bo izgledala in na kateri snovi moraš še vaditi. Drugače se poskusite ne preveč sekirati pred testi, saj vam to le po nepotrebnem oteži pisanje in spominjanje snovi.

14

Kam si se vpisala? Vpisana sem na študij farmacije, in čeprav to ni bila moja prva izbira, sem z njim kar zadovoljna. Zanjo sem se odločila, ker me od vedno zanimajo medicina, bolezni in zdravila. Med študijem pa dobiš vsa ta znanja, ugotoviš, kako delati zdravila, katera pomagajo pri kateri bolezni … Ker sem šele prvi letnik, imam samo osnovne predmete, ki me pripravljajo na farmacevtske, ki sledijo v drugem letniku. Kakšna je razlika med delom na fakulteti in gimnaziji? Delo se zelo razlikuje, na fakulteti si moraš sam najti naloge, na katerih boš vadil, in učbenike, ki jih boš potreboval. Profesorji tudi ne bodo dodatno razlagi in pomagali, če jih za to ne prosiš sam, tam so samo, da nam predavajo, in jim je vseeno, kdo naredi in kdo pade. Snov se zelo hitro nabere in za vsak izpit imamo približno toliko snovi kot za en maturitetni predmet. Obdobja izpitov so podobna maturi, le da so lahko še težja, če med semestrom nič ne ponavljaš. Ker sem na naravoslovni fakulteti, imam manj prostega časa, kot sem ga imela na gimnaziji. Sem pa tudi dobila prej več prijateljev kot na gimnaziji, saj na iste fakse po navadi hodijo ljudje z istimi željami v življenju in je takoj lažje skleniti tesna prijateljstva. Kako preživljaš svoj prosti čas?

Svoj prosti čas preživljam v druženju s svojimi prijatelji ali pa z različnimi hobiji. Zelo rada rišem in slikam, ker pa med faksom nimam časa za slikanje, večinoma samo digitalno rišem, saj se za tako risanje ni potrebno posebej pripraviti, kot recimo za slikanje z oljnimi ali vodnimi barvami. Eden izmed mojih novejših hobijev je kvačkanje, ki me je začel zanimati v letu karantene. Zelo mi je všeč, saj uporabljaš vedno iste gibe, kar deluje sproščujoče. Kje se vidiš v prihodnosti? V prihodnosti se vidim delati v proizvodnji zdravil, saj je to veja farmacije, ki mi je izredno zanimiva. Hkrati pa si želim, da mi uspe kot umetnici in bom lahko kdaj kaj zaslužila s svojim slikanjem.

Taja Juvančič

15

Taja Juvančič

16

Taja Juvančič

17

NEJC LOJEVEC

Nekdanji dijak tehniške gimnazije Antona Aškerca v Ljubljani. Maturo je končal leta 2006 in se po končanem študiju na Fakulteti za strojništvo preselil v Združene arabske emirate.

Srednje šole se spominjam kot enega izmed najlepših obdobij svojega življenja.

Izbira gimnazije Pred srednjo šolo sem obiskoval OŠ Polje in spominjam se obdobja, ko sem moral izbrati pot naprej. Zasledil sem, da Aškerčeva gimnazija ponuja

tehniško smer gimnazije, in ker sem po naravi zelo tehničen in inovativen, se mi je zdela ta izbira prava. Takrat je bila ta smer na gimnazijskem področju nova in nismo imeli prav veliko informacij, kaj točno ponuja, vendar se je kasneje izkazalo kot odlična izbira zame. Prvo leto na gimnaziji Začetek na gimnaziji je bil kar zanimiv, saj smo bili v prvem letniku dijaki zelo različni in preskok iz osnovne šole na gimnazijo ni bil ravno enostaven. “Srečo” smo imeli z učitelji. Imeli smo zelo stroge profesorice za angleščino, slovenščino in matematiko. V nekaj tednih smo skoraj vsi pridobili negativne ocene, kar nas je streznilo do te mere, da smo k zadevi pristopili resno. Takrat je bil sistem tak, da smo prvo leto preživeli v najvišjem nadstropju in vedno v svojem razredu. Po končanem prvem letu Po končanem prvem letu so se stvari spremenile, razredi so postali manjši in s sošolci smo postali bolj povezani. Zamenjali smo večino učiteljev in vzpostavili z njimi boljši odnos. Bistvene spremebe so prišle v tretjem in četrtem letniku. Imeli smo zelo dobro kemijo in ta čas je bil res izjemen. Predlagam, da si pogledate serijo “Gospod Profesor”, ki me zelo spominja na čase na Aškerčevi, saj predstavlja življenje v srednji šoli in je posneta v prostorih moje in vaše gimnazije.

18

Katera fakulteta? Vedno sem želel postati pilot, saj sem se z letenjem ukvarjal že od malih nog, zato je bil vpis na Fakulteto za strojništvo pravzaprav edina možnost. Aškerčeva me je zelo dobro pripravila na strojno fakulteto s svojim tehničnim programom, saj smo imeli več matematike, fizike, mehanike, namesto likovnih in g l asbenih predmetov. Fakulteta za strojništvo Presko k iz srednje šole na fakulteto ni bil tako dramatičen kot preskok iz osnovne v srednjo. Aškerčeva gimnazija me je zelo dobro pripravila na študij, ki je bil zopet nov list v mojem življenju. Zaradi določenih razlogov se nisem odločil za nadaljevanje študija po programu za pilote, ampak sem se odločil za študij energetike. Kasneje sem bil izbran za delo v laboratoriju za termodinamiko in dinamiko fluidov, kjer so mi tudi ponudili prvo redno zaposlitev. Zame je bila to res super kombinacija, saj sem študiral, obenem pa imel redno službo in z lahkoto obvladoval oboje. Po diplomi sem se vpisal na magisterij in končal prvi semester, potem pa … … potem pa ponudba iz tujine Prejel sem klic iz tujine, in sicer iz Združenih arabskih emiratov, natančneje iz Dubaja, da se zanimajo zame. Razgovora sem se udeležil preko Skypa in nisem si mislil, da imam kaj možnosti, da se mi na smehne sreča in dobim službo prav tam. Preden smo končali razgovor, so mi dejali, da me mogoče pokličejo v naslednjem mesecu ali dveh. Moji upi niso bili prav veliki. Čez 6 dni, bila je sobota, sem prejel elektronsko sporočilo, v katerem so me prosili, n aj bom v Dubaju čez dober teden. Svet se mi je obrnil dobesedno na glavo. Dubaj 2013/14 Od prvega razgovora preko Skypa se je vse začelo odvijati zelo hitro. Priletim v Dubaj in vse, česar se spominjam, je to, da sem razmišljal, ali bi lahko živel v velemestu, kot je Dubaj. Po prestanem prvem tednu in vseh testih, ki sem jih moral opraviti, so me poklicali v soboto na zadnji razgovor. Ponudili so mi službo, ampak s pogojem, da se preselim v enem mesecu. Zabava se je šele začela.

19

Od 2014 do danes V Združene arabske emirate sem se preselil s svojo punco Uršo, imela sva vsak dva kovčka in to je bilo vse, kar sva lahko vzela s seboj. S trdim delom in z vsem, kar sta mi dali gimnazija in fakulteta, sem uspešno in skupaj z Uršo gradil novo pot. Trenutno delam na različnih področjih v gulf regiji; vsekakor pa sem najbol ponosen, da delam za His Highness Shaikh Hamdan bin Mohamed bin Zayed (predsednikov sin) na področju tehnologije dronov. Združene arabske emirate želimo pripeljati na svetovni zemljevid na tem področju. Vsem dijakom svetujem … Sam nikoli nisem bil super učenec z najbolšimi ocenami, bil pa sem vedno boljši med povprečnimi. Ukvarjal sem se z veliko dejavnostmi, šport je bil vedno velik del mojega življenja. Preko športa sem se naučil voditi team in reševati probleme z ekipo. Naučil sem se poslušati druge. Kasneje sem naredil tudi licenco za pilota, bil član LCM in tako naprej. Izobrazbo aktivno pridobivamo do nekje 27 ali 30 leta. Ta leta zaznamujejo druženje s prijatelji, šport, šola, aktivnosti itn. Vse to da podlago za naprej. Ne pomaga, če imaš najboljše ocene, ne znaš pa primerno reči “Dober dan”.

S trdim in pametnim delom boste sigurno uspešni.

Nejc Lojevec ali Nick oziroma tudi Abu Haya

Kaja Siard, 4. a

20

NINA MARIJA BOH Naša bivša dijakinja, maturirala l. 2015 Zakaj Aškerčeva? Za Aškerčevo gimnazijo sem se odločila zaradi informtivnega dne. Bila je edina gimnazija, ki sem si jo šla ogledat, in sem se še isti dan odločila zanjo. Kakšni so spomini na gimnazijo? Imam lepe spomine na gimnazijo, saj sem spoznala prijateljice, s katerimi sem še danes v stiku in se družimo. Tudi čas, ki smo ga preživele v srednji šoli, bo vedno ostal v našem spominu, h kateremu se bomo lahko vrnile. Kako si se spreminjala v srednješolskem obdobju? Sedaj, ko gledam nazaj, vidim, da sem se takrat preveč dojema kot odraslo. Šele sedaj, pri 26, vidim, da sem bila takrat res še otrok, ki je rabil pomoč in pozornost svojih staršev. Kam si se vpisala? Zakaj? Vpisala sem se na fakulteto Sigmunda Freuda za psihoterapijo. Vedno sem si želela delati z ljudmi, vendar nisem vedela, na kakšen način. Potem pa sem od babice izvedela za SFU Ljubljana. Povej nekaj o študiju. Fakulteta Sigmunda Freuda za psihoterapijo se osredotoča na osebno rast. Tudi študentje obiskujemo v sklopu študija psihoterapijo. Psihoterapija je način zdravljenja in osebnostne rasti, ki poteka s pogovorom, v katerem je klient samoiniciativno aktivno udeležen. Kakšna je bila razlika med delom na fakulteti in gimnaziji? Na fakulteti se zelo osredotočamo na delo na sebi, saj je pomembno, da se poglobiš vase in najprej spremeniš vzorce pri sebi, ki morda zate niso najboljši. Povej nekaj o službi - delu z mladimi. Je zanimivo delo, saj si vedno znova v stiku z drugo osebo. Z vsakim klientom imam srečanje enkrat na teden, terapije trajajo toliko časa, dokler se klient ne odloči, da je prišel do cilja, ki si ga je zastavil, in da bo zmogel naprej sam, brez terapevta. Kje se vidiš v prihodnosti? Kaj želiš početi? Sedaj že počnem to, kar sem si zastavila, da bom delala. Delo s klienti imam rada. Rada imam tudi supervizije s svojimi supervizorji. Tako se učim, kako se na zdrav način soočati s problemi. Da me moja zgodovina ne omejuje pri mojem sedanjem življenju.

21

Imaš kakšnega vzornika? Koga občuduješ, zakaj? Moj vzornik je moja mama. Zaradi nje sem dobila občutek, da mora biti ženska sama sposobna skrbeti zase, da služi svoj denar in da se odloča glede svojega življenja sama. Predvsem pa, da si ustvari kariero, ki jo bo izpopolnjevala in navdihovala. Da bo lahko uživala v svojem delu, ki ga bo opravljala. Sporočilo dijakom Vse, kar sedaj doživljate, kasneje ne bo tako velika ali pomembna stvar, kot je sedaj. Občutki, ki jih imate sedaj, so namenjeni prehodu v odraslost, in ko se najdeš, je veliko lažje.

Kaja Siard, 4. a

22

RAZMIŠLJAMO S SVOJO GLAVO

Kako se naučiti ljubiti?

Erich Fromm Erich Seligmann Fromm (1900 – 1980) , nemški filozof, psihoanalitik in sociolog, se je v svetu, ki je vedno bolj mehaniziran in kibernetiziran, boril za ohranitev človeškega duha, smisla življenja, za preprečitev razpada družbe in je neutrudno opozarjal na destruktivne posledice kapitalizma in potrošniške miselnosti. V delu Umetnost ljubezni , ki je prevedeno tudi v slovenščino, ugotavlja, da je življenje sodobnega človeka podrejeno ekonomskim zakonitostim, človek pa vse bolj postaja sredstvo in ne cilj. Celo ljubezen

vse bolj razumemo v kategorijah ponudbe in povpraševanja – kot dajanje in sprejemanje prijetnosti. Nič čudnega ni, da so v svetu, v katerem se vse meri z materialnim uspehom, ljudje, ki znajo ljubiti, le še izjema, ljubezen sama pa je postala obroben pojav. A ljubezni se je, nas prepričuje avtor, mogoče naučiti. Fromm meni, da moramo ločiti med ljubeznijo in občutkom zaljubljenosti, saj je po njegovem ljubezen umetnost, ne zgolj občutek. Sprašuje se, ali se je umetnosti sploh mogoče učiti kako drugače kot z vajo. Bralce, ki pričakujejo, da bodo v knjigi našli preprosta navodila za to, kako ljubiti, opozarja, da bodo nad njo razočarani, saj so za umetnost ljubezni potrebni disciplina, koncentracija, potrpežljivost, premagovanje narcizma pa tudi racionalna vera in pogum. Disciplina Fromm izhaja iz tega, da je za prakso vsake umetnosti potrebna disciplina. Nikoli ne bomo obvladali nečesa, s čimer se ukvarjamo samo takrat, kadar se nam ljubi. V takšnem primeru lahko to postane prijetna prostočasna dejavnost, vendar nikoli ne bomo postali mojstri. Poudari, da gre za disciplino v vsem človekovem življenju. Sodobni človek pa zunaj dela nima samodiscipline, ker svoj prosti čas preživlja s »počivanjem«. Takšni smo, ker porabljamo energijo za cilje, ki niso naši.

23

Koncentracija Ker smo brez samodiscipline, smo tudi brez koncentracije, ki je pogoj za obvladanje katere koli umetnosti. Fromm pravi, da sta za to kriva potrošništvo in hiter način življenja. Težko smo sami s sabo, težko sedimo mirno, ne da bi medtem govorili ali počeli kaj z rokami. Potrpežljivost Prav tako nimamo potrpežljivosti. Potrošniški svet je vse hitrejši, izdelujemo stroje, ki delajo vse hitreje, ves čas potujemo z letali, da bi prihranili čas. Hkrati pa ne vemo, kaj s tem časom, ki ga prihranimo, početi, razen da ga nekako »zabijemo«. Kdor hoče umetnost ljubezni dobro obvladati, se mora v svojem življenju privaditi disciplini, koncentraciji in potrpežljivosti. Vsi ti dejavniki nam pomagajo biti samostojni. Ker če se na drugega človeka navežemo zato, ker ne znamo stati na lastnih nogah, nam on ali ona morda reši življenje, ampak ta odnos ni ljubezenski odnos. Premagovanje narcizma Zato da človek ljubi, je še posebno pomembna sposobnost premagovanja narcizma. Narcistično usmerjen je tisti človek, ki doživlja kot resnično samo tisto, kar obstaja v njem samem. Nasprotje narcizma je objektivnost. Narcističen človek v zunanjem svetu vidi simbole svojega notranjega sveta. To se nam dogaja, kadar sanjamo. V svojih sanjah uprizarjamo dogodke, ki so izraz naših želja in bojazni. Dokler spimo, je svet sanj prav tako resničen kot svet resničnosti. Zmožnost objektivnega mišljenja je v razumu, ki izvira iz skromnosti. Objektivni smo lahko šele takrat, ko se odpovemo vsem svojim željam po vsevednosti in vsezmožnosti. Ker je ljubezen odvisna od tega, da je v nas čim manj narcizma, od nas zahteva, da gojimo skromnost, objektivnost in razum. Vera Če hočemo ljubiti, moramo tudi verovati. Fromm razlikuje med racionalno in iracionalno vero. Iracionalna vera pomeni, da človek sprejme nekaj za resnično samo zato, ker pravi tako kakšna avtoriteta ali je to mnenje večine. Racionalna vera pa je zasnovana na neodvisnem prepričanju, ki temelji na lastnem ustvarjalnem opažanju in mišljenju. Za vero so potrebni pogum, zmožnost tveganja in pripravljenost, da sprejmemo bolečino in razočaranje. Ljubezen zahteva od človeka pogum, da nekatere vrednote oceni za vredne vse pozornosti, potem pa se odloči in zanje tvega vse. Kapitalistična družba in ljubezen Fromm meni, da so načela današnje kapitalistične družbe v takšnem nasprotju z ljubeznijo, da »normalno življenje« in ljubezen nista več združljiva.

24

Ljubezen je postala odnos »daj, kolikor ti dam«. Zaveda se, da lahko tak sistem dopušča veliko mero nekonformizma. Pa vendar pravi, da je ljubezen v današnji zahodni družbi obroben pojav, ker se načelom današnje družbe lahko uprejo samo redki nekonformisti. Tisti, ki se resno zavzemajo za ljubezen kot edini racionalen odgovor na problem človeškega obstoja, morajo torej priti do sklepa, da so potrebne temeljne spremembe družbene strukture. Fromm je prepričan, da bi moral družbeno - ekonomski stroj služiti človeku in ne obratno. Človekove ljubeče narave pa ne smemo ločiti od njegovega obstoja. Če je ljubezen edini zdrav in zadovoljiv odgovor na problem človeškega obstoja, potem mora vsaka družba, ki sorazmerno izključuje razvoj ljubezni, propasti zaradi svojih protislovij s temeljnimi potrebami človeške narave, je prepričan filozof. Knjigo zaključi z mislijo, da verjetje v ljubezen kot družbeni pojav pomeni racionalno vero, ki temelji na vpogledu v samo naravo človeka. Ljubezen je po Frommu edini izhod iz kapitalistične in potrošniške družbe. Ravna se po načelu »Najprej imej rad sebe, šele nato lahko ljubiš nekoga d rugega«. Sklep

Menim, da je Erich Fromm eden največjih psihoanalitikov in filozofov moderne dobe. Njegova dela (še posebej Umetnost ljubezni ) ostajajo aktualna tudi po več kot 60 letih od nastanka. Mislim, da so danes še bolj aktualna kot v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. V svojih delih avtor spretno prepleta psihoanalizo družbe in doda filozofske trditve, ki so namenjene premisleku. Fromm noče, da mu slepo verjamemo, temveč od nas pričakuje kritičnost. Svoje misli predstavlja preprosto in razumljivo, a nikoli ničesar ne poenostavlja. Na svoj način predstavi problematiko človeka in sveta ter ponudi rešitev. Frommovo pisanje se mi zdi zelo berljivo, jasno in lahko razumljivo. Kot glavno problematiko izpostavi ljubezen do sebe. Ne kot arogantno in egocentrično, ampak kot skrb zase. Jernej Kovačič, 4. a

Kaja Siard, 4. a

25

Gimnazija A ntona A škerca v očeh 4. l etnikov

Katarina Lutar, 2. a

Svojo pot na GAA sem začel kot vsi - prestrašen fazan, ki ni povsem prepričan v svojo odločitev in ki ne pozna nikogar. Prvo leto je minilo hitro, po prvotnem šoku so se začela spletati prijateljstva in kmalu smo postali zelo povezan razred. Marsikdo je podcenjeval zahtevnost gimnazijskega programa in tako nas je bilo v 2. letniku občutno manj. Sledilo je obdobje pouka na daljavo, ko je večina bolj kot šolske probleme reševala probleme z računalniki. Kar se je spet pokazalo na koncu leta, ko je bilo nemalo dijakov obsojenih na popravne izpite. Tretji letnik je bil moj daleč najljubši, saj je bil razred majhen, znotraj razreda pa smo se vsi dobro razumeli. V 3. letniku so tudi profesorji pokazali nekaj usmiljenja in tako nas je velika večina napredovala v zadnjo četrtino šolanja. Po opravljenem 4. letniku, se nameravam vpisati na Filozofsko fakulteto, študij arheologije. Kar se tiče GAA, svoje odločitve ne obžalujem. Edino, kar mi je žal je, da se nisem na svoji poti več učil.

26

GAA je bila moja prva odločitev , saj me je pritegnilo to, da je gimnazija majhna. Veliko ljudi meni, da je ta šola lahka ali slaba. Na začetku me je to malo skrbelo, a sem ugotovila, da to sploh ni res. Gimnazijski program je pač zahteven ne glede na to, kam se vpišeš, ampak ni ničesar, česar z delovnimi navadami ne bi zmogel. Zato tistim, ki se vpišejo le zato, ker menijo, da bodo šolo naredili »z levo roko«, tega ne priporočam. Menim, da so profesorji zelo strokovni in večina jih snov zelo dobro podaja. Seveda pa so na vsaki šoli dobri in slabi profesorji. Če bi še enkrat izbirala gimnazijo, bi se zagotovo spet vpisala na GAA, ki jo brez obotavljanja priporočam. Gimnazijo AA sem se vpisal v četrtem letniku , prejšnja tri leta sem bil v drugi gimnaziji, ki mi ni bila všeč. Po neuspešnem tretjem letniku sem se prepisal na program izobraževanje odraslih in se vpisal v četrti letnik. Takoj sem opazil razliko v profesorjih, po mojem mnenju jim je za dijake bolj mar kot na prejšnji šoli. So prilagodljivi, prijazni, strogi, a pošteni. Spoznal sem tudi veliko novih prijateljev. Prvim letnikom bi svetoval, naj se sproti učijo in vse bo v redu.

Moje šolanje na GAA je bilo zelo zanimivo . Bilo je velikooo dobrih in zanimivih stvari, pa tudi nekaj slabših. S sošolci smo se zelo ujeli in preživeli veliko lepih trenutkov. Vrhunec je bila ekskurzija na Soško fronto. Vmes so bili tudi popravci, a to je naredilo stvari bolj zanimive. Vpeljal bi malo strožje ukrepe za nespoštovanje profesorjev in kršitve pravil. Več bi moralo bitidodatnih ekskurzij. Ne bi spremenil profesorjev in sproščenosti na šoli. 1. letnikom bi svetoval, naj vzamejo šolo resno in se učijo od začetka leta! Moja pot , kot pot veliko drugih, je trajala 5 let, kar načeloma ni bad. Ponavljal sem 1. letnik, ker sem se bolj socializiral kot učil, vendar raje izgubim eno leto šolanja, kot da bi mi bilo 4 leta petdesetkrat bolj tečno, zato mi ni žal.

Petra Pospiš, 2. c

27

Ne se stresirat, uizi gre jače. Predmeti so lahki, ne poslušat zateženih profesorjev, ki pravijo drugače. Vse je v mentaliteti. Ne biti neumen, razmišljaj s svojo glavo brez tega, kako ti »tega ne zmoreš«. Spoštuj profesorje, ki so tega vredni, ne sili se pri tistih, ki niso. Po dolgotrajni in zelo težki odločitvi sem se odločno vpisal na GAA . Prvo polletje je minilo brez težav, nato smo zaradi virusa, ki naj bi trajal 14 dni, ostali doma. Napaka. Proti koncu šolskega leta smo se vračali v šolo in letnik se je končal »normalno«. V 2.letniku se je spet zgodila šola na daljavo in vsi smo bili pri ocenjevanju izjemno uspešni. 3. letnik je bil najboljši. Nismo bili več mladi, a tudi pred maturo še ne. 4. letnik pa kot vsak drug - premalo se učimo, preveč se pogovarjamo med poukom. Večjih pritožb nad šolo nimam, se mi pa zdi, da bi lahko bila snov zanimivejša, a je to najbrž problem šolskega sistema in ne GAA. Ni mi žal, in če bi se še enkrat vpisal, bi se vpisal na to šolo. Še posebej, ker sem tu spoznal svojo punco. Ni mi žal, da sem se odločila za to šolo , saj sem spoznala veliko novih prijateljev. Všeč mi je, da smo majhna gimnazija, in imam občutek, da s profesorji na ta način tudi lažje sodelujemo. Imamo možnosti konzultacij, profesorji so nam vedno na voljo, da nam odgovorijo na naša vprašanja. Ohranila bi sistem, da priprave na maturo potekajo skozi celoten 4. letnik. Všeč mi je, ker imamo parkirišče in kolesarnico. GAA ni bila moja prva izbira , vendar sedaj, ko sem proti koncu srednje šole, to odločitev vedno manj obžalujem. Na začetku 1. letnika se mi je zdelo težko, vse je bilo grozno, imela sem občutek, da ne zmorem. Bilo je drugo okolje, drugačni ljudje. Če bi se še enkrat vpisala v 1. letnik, bi se prej spoprijateljila s sošolci, delala bi med poukom in poslušala, saj sem šele v 4. letniku ugotovila, da s poslušanjem v šoli pridobim več znanja in se je

d oma lažje učiti. Ne obžalujem, da sem šla na gimnazijo, saj se mi je odprlo veliko vrat za nadaljnje šolanje. Ne sekiraj se za ocene, saj so le številka, ki ne pove vsega o tvojem znanju. Vsekakor delaj sproti in ne pozabi domače naloge pri matematiki.

Hvala 4. letnikom za iskrene misli in koristne nasvete

Jakob Podlogar, 2. a

28

Dijakinje in dijaki 3. b razmišljajo o kodeksu oblačenja

Gaja Verbič, 2. c … Nič nimam proti, če učenci občasno nosijo trenirke v šolo, vendar jih ne bi smeli nositi ob posebnih priložnostih, saj z oblačili izkazujemo tudi svoje spoštovanje. Mislim, da je treba nam, mladim, dopustiti nekaj svobode pri oblačenju, kajti to je lahko način, skozi katerega se mladostnik izraža. Menim pa, da je nošenje krajših kril in preveč razgaljen zgornji del telesa neprimerno za v šolo. Oblačila ne smejo biti razlog za nižjo produktivnost učencev pri pouku… Kodeks oblačenja je neprimerna stvar, saj se z narekovanjem tega, kaj naj nekdo obleče in česa ne, odvzema pravica do izražanja in svobode. Osebe se naj ne oblačijo neprimer no in izzivalno, vendar pa se tu konča kodeks oblačenja …

29

… Mislim, da je kodeks oblačenja v redu, če izhaja iz misli, da je šola prostor strokovnosti in učno okolje, saj je šola delovni prostor otrok in jih pripravlja na delovni svet. Vendar še nikoli ni sem videla, da bi šole dejansko razmišljale tako. Vedno gre za merjenje kril deklet in ustvarjanje občutka, da so njihova ramena nekako provokativna, ter ogovarjanje fantov s predpostavko, da se ne morejo učiti z lepim dekletom v prostoru. Mislim, da je nekaj oblačil, ki jih ne bi smeli nositi v šoli, zato je kodeks oblačenja koristen – tako za fante kot za dekleta. Vendar mora kodeks oblačenja temeljiti na logičnem mišljenju. Pravila ne bi smela veljati samo za dekliška oblačila z obrazložitvijo, da bo "motilo fante." Fante je treba naučiti spoštovati žensko telo. Tako dekleta kot fantje bi morali imeti smernice (ne vem, če sem uporabila pravo besedo), kaj je primerno za učno in poklicno okolje, vendar menim, da te ne bi smele biti drastične. In deklet ne bi smeli prisiliti, da se sramujejo svojega telesa ali jim reči, da bodo seksualizirane in da so za to same krive … … Šola je ustanova, v kateri naj bi se vsak počutil kar se da dobro, udobno in varno. Če ti kratke hlače sredi zime nudijo udobje in se v njih dobro počutiš, po tem jih nosi. Menim, da se vsak lahko obleče, kot si sam želi. Seveda marsikoga moti, kako je kdo oblečen, ampak če jim to ni všeč, naj ne gledajo, naj se obrnejo stran in si mislijo svoje. S tem, kako si oblečen, izražaš sebe, to, kar si. Če nam omejijo, kako se oblačimo in nam postavijo pravila, kaj lahko in kaj ne, se marsikdo ne bo počutil dobro v tem, kar nosi. Npr. prepoved, da nosimo široke hlače, bi povzročila, da bi vsako jutro jokala, ker bi morala nase tlačiti oprijete in neudobne hlače … … Menim, da je v moderni družbi, v kateri živimo, zelo pomembna individualnost. Z omejevanjem oblačenja, ki je del izražanja samega sebe, bi omejili možnost biti poseben in drugačen od drugih. V kritični družbi se mora vsak najstnik zavedati, da je popolnoma sprejemljivo imeti drugačen make - up kot tvoje sošolke, pobarvane lase v nenavadno barvo oz. nekaj, kar te loči od drugih, da se odkrije, svetu pokaže tisto, kar je, in se tega ne sramuje. Enako velja za oblačenje, vendar vseeno menim, da je treba poznati meje, ko govorimo o šoli. Veliko najstnikov mora premisliti o tem, kaj je za kakšno priložnost primerno. Preglobokih dekoltejev in kratkih oblek v šolo ne bi nosila.

30

... Šola je kulturna ustanova, namenjena izobraževanju, ne prostor, kamor gremo, da vzbudimo pozornost vseh, ko vstopimo. Naučiti se moramo spoštovati postavljene norme. Ob kratkih krilih in globokih dekoltejih pa pridemo do drugačnega problema v družbi, v kateri se krivi dekleta in njihovo kratko krilo za neprimerne komentarje moških. Ženske ne bi smele skrivati svojega telesa zaradi strahu pred opazkami, ko gre mimo skupine fantov. Ni težava v kratkem krilu in globokem dekolteju, ampak v družbi, ki dan seksualizira veliko običajnih in vsakdanjih stvari … … Menim, da je oblačenje v šoli dokaj odvisno od osebe in njenega subjektivnega mnenja. Dandanes mnogi mladostniki sledimo t. i. “hitri modi”, ki razkazuje precej kože, še posebej pri dekletih. Vsak ima pravico do izražanja svojega stila oblačenja, vendar so tudi za šolo meje, ki jih je treba razumeti in spoštovati, saj je uradna ustanova. Moram priznati, da nekateri mladi pretiravamo in določene stvari res niso za v šolsko okolje. To so npr. majice, ki pokrijejo ravno toliko kot nedrček, prekratka krila itd. Če vidim osebo s tako opravo, zadržim mnenje zase, kot bi moral to storiti vsak. ... Pri razpravi o kodeksu oblačenja se mnogokrat pojavijo razlike med moškimi in ženskimi oblačili. Večji poudarek je na ženski modi, ki povzroča vprašanje, ali je moda distrakcija za moške, kar je iz moje perspektive popolnoma nesprejemljivo. Če moški ne more nadzorovati svojih potreb, je problem v njem, ne v ženski majici z dekoltejem. Če sme moški obleči, kar mu srce poželi, lahko to naredi tudi ženska, ne glede na vzbujanje neželene pozornosti pri nasprotnem spolu, ki je večino časa izražena z nespoštljivimi besedami. Tudi ženske opazimo določene stvari pri moških, vendar nas večina tega ne izrazi vidno … … Menim, da se delajo prevelike razlike med dekleti in fanti, sploh pri oblačenju. Da ponazorim: če ima dekle oblečene raztrgane hlače, je neprimerno oz. nespoštljivo do profesorjev in šole, nekateri celo pravijo, da se razkazujemo, če pa jih ima fant, je to razumljeno kot dober stil in jim nihče ničesar ne reče… Tudi med dekleti se delajo razlike. Če ima dekle z manjšimi prsmi majico dekoltejem, nihče ne bo ničesar rekel, če pa ima dekle z večjimi prsmi takšno majico, bo prišlo do nadlegovanja ali ogledovanja. Vem, da nekateri pravijo, da

31

ne n osi stvari, ki privlačijo pozornost, toda mislim, da je najpomembnejše, da se dobro počutiš v tem, kar imaš oblečeno …

… Glede žvečenja žvečilk bi samo povedala, da naš namen ni biti nespoštljiv, ampak nas sprošča ob pouku, sploh med testi. Gledam sama iz sebe - kdaj res pozabim, da nekateri profesorji ne marajo, da dijaki žvečimo med poukom. Če me opozorijo, bom seveda žvečilko odvrgla. Mislim pa, da to ne bi smel biti tak moteči faktor, kot je … Menim, da je čisto vseeno, kako se kdo oblači. Nasprotujem samo oblačilom na katerih je napisano kakšno sovražno sporočilo torej karkoli rasističnega, seksističnega in podobno. … Nenapisana pravila o oblačenju oziroma prošnje in priporočitve odgovornih ljudi, kako naj bi se dijaki in dijakinje oblačili, vedno so in po mojem mnenju vedno bodo problem. Zdi se mi, da mladi žal premalokrat pomislimo na to, kaj s svojim načinom oblačenja kažemo drugim in kaj oblačenje pove o nas. Pogosto način oblačenja izhaja iz najnovejše mode, ki danes spodbuja, sploh dekleta, k b olj oprijetim in izzivalnim oblačilom. Kljub temu se mi zdi, da je to stvar vsakega posameznika. Če se ženska počuti dobro v svojem telesu, se mi ne zdi nič narobe, da to pokaže. Žal si marsikdo tak način oblačenja predstavlja drugače in to uporablja kot izgovor za zlorabo. Pogoste pripombe na oblačenje niso namenjene samo globokim dekoltejem, kazanju ram, nog …, temveč tudi oblačenju trenirk. Sama menim, da s tem ni nič narobe. Konec koncev v šoli preživimo po sedem ur na dan. Od tega skoraj ves čas sedimo. Po mojem mnenju je oblačenje v obleke, v katerih se počutimo udobno, najpomembnejše. Hkrati pa razumem, da včasih pride do situacij, ko so zaradi oblačenja dijakov v zadregi profesorji. Verjamem, da lahko marsikatera majčka, hlače ali oblekica spravita učitelja v neprijeten položaj. Žal, ne glede na to, koliko razmišljam o rešitvi, se ne morem spomniti ničesar, kar bi tako dijakom in dijakinjam kot tudi profesorjem pomagalo priti do sporazuma. Menim, da je izbira oblačenja odločitev vsakega posameznika …

Rastlinice in gobica : Kaja Siard, 4. a

32

Džejla Dizdarević, 4. a

33

4a's thoughts about education

Do you feel that the current way we are teaching children fully prepares them for the needs of the 21st century?

No, I believe that schools prepare students to be silent citizens. It is the way our system works and it is the way that ensures our society does not collapse. Although the 21 st century’s needs are much different from those of 20 th century, the school system remains the same. The amount of useful knowledge is not sufficient. What we need is practical life, not definitions. Leona Obreza I think schools should be able to adopt new changes faster than they currently are. We should add new subjects that would help us understand the world. Jurij Žerjal The syllabus should be updated. School should prepare us more for real life things such as: how to spend money, how to deal with bullying, how to make profit. Lovro Jović The current type of education offers a very theoretical form of information that we tend to forget after we finish school. It is important that students know what life offers and how it actually works. Lovro Ločnikar I personally think they should teach us more about life in general - for instance how to pay the bills and offer more psychology lessons. People, especially teenagers with low self - esteem need to overcome it because later in life they will need confidence. We need to be more prepared for adulthood as later in life no one will look after us. Tereza Kavčič No, it does not.There should be more lessons about technology and working with computers.There are too many theoretical subjects and some irrelevant classes that provide you with the knowledge that won’t help you in 21 st century. There should be more lessons about online working - the syllabus should follow what the world needs. Denis Kranjc

34

What is the role of a teacher in students' lives?

A teacher is a professionally trained individual who inspires students to act mature and to educate them on how life works. A teacher cannot be a student’s friend or a caregiver. Lovro Ločnikar Teachers can sometimes teach us life lessons (like our teacher Jasmina Veselinović). It is very important that teachers bring us down to earth and tell us for example that there is no progress without regular homework. I really like it when sometimes they tell us life stories and we can learn from them. Teachers have a huge impact on our life. Tereza Kavčič They are supposed to teach us but they should also be able to engage with students and showing their perspective on the world. Jurij Žerjal. The role was bigger in primary school because I was younger and growing up so they were part of it. In high school they teach us how to be kind, how to understand people and stay calm, but their impact is not that huge. Lovro Jović Through the period of children’s growing up, teachers are important personalities. They have authority, they are strict and their main job is to prepare students for life. They can also be the so called “third” parent since they teach us how to behave in different situations or in a community. Leona Obreza Very important as a teacher is the one who gives students information and knowledge. We are also together for a few hours a day so we know each other well. Teachers can also help students if they find out or know they are in trouble. Denis Kranjc

35

What do you think the most exciting or effective environment would be?

I think the environment which encourages debate. It makes lessons much more interesting. Jurij Žerjal

Spending more time and learning in nature, go on field trips more often.

Lovro Jović

The most exciting environment for a child would probably be a bouncy castle and for a teenager most likely a club. Lovro Ločnikar I would love it if there were more excursions since I learn and remember a lot from them. When you have a field trip and you see the thing you are learning about, it all makes much more sense. We should also work in pairs more often. By doing that, we could learn from each other and have fun while learning. Tereza Kavčič A place where everybody is friendly and teachers have fun with their students. In classrooms there should be photos and presentations related to the subject. Denis Kranjc The one that ensures safety and freedom. The most comfortable environment is the one where you can be yourself. Leona Obreza

Gašper Ocvirk, 2. b

36

Do you think standardized testing is the most effective way to assess knowledge?

In my opinion it is a narrow minded way of assessing a student’s knowledge. It contains subjects and knowledge that keep certain students away from free rational thinking. Lovro Ločnikar I know it is the easiest way of assessing knowledge. Nevertheless, it causes a lot of stre ss so students feel nervous most of the time. Leona Obreza. I think it is, even if there is too much testing sometimes. That way we are forced to study our subjects regularly. It would be fun if we could do our tests in pairs � Tereza Kavčič No. I believe and I’ve experienced that the grade doesn’t show your real knowledge. You might have learnt from many sources and read a lot of material but there are questions in the exam from the chapters you didn’t read so you don’t know them that well. Or maybe you were just nervous that day. Denis Kranjc What were your favourite moments or experiences in your education? The excursion “Soška fronta”, no doubt. New friends with whom I’m having so much fun. I will be sad when the school ends. I also like it a lot when I get a good grade. Lovro Jović The best moments were when our school took us to concerts, operas, theatres and other performances that inspired us to be creative. It was enjoyable until it lasted. Lovro Ločnikar The ones with my friends in school. They make everything easier even though everything is falling apart sometimes. I loved Soška fronta, our excursion in October because we could spend a lot of time together and have fun. Tereza Kavčič

37

When I received a good grade and knew I wasn’t cheating but I studied a lot.

Denis Kranjc

Debating was exciting but schools are also the place where we socialize - so making friends was the best part. Jurij Žerjal

Without any doubt, the trips. The best moment will come in a few months from now:)

Leona Obreza

38

Gašper Ocvirk, 2. b

Some of the most common complaints we hear?

The strict rules that are compulsory in most schools such us chewing a gum, staying quiet, doing your homework. Lovro Ločnikar That the teachers are responsible for our failure. If anyone is to blame it is ourselves because we don’t study enough. Tereza Kavčič

That bad grades are the teacher’s fault. This year I have learnt that my grade depends on the effort I’ve put into studying.

Lovro Jović

There is too much homework, therefore students have less free time. Or the complaint when many students fail the test it proves the test was too difficult. Denis Kranjc

About the teachers being disrespectful, that they like a specific gender or a person..

Anonymous

Schools don’t teach us about the real world. They are not effective for every type of personality and for many they can be really stressful. Jurij Žerjal

What changes would you make in our schools?

I would reorganize the whole system. The first change would be a four - day week. So four days in school, three days off. I believe it would raise effectiveness. Leona Obreza In our school I wouldn’t want to change anything. However, I would put a ban on private schools because they are unfair and they keep the students from reality. Lovro Ločnikar

39