Oskarjeva Makedonija, Albanija in Kosovo

Animated publication

Oskarjeva

Makedonija,

Albanija in Kosovo

t:+ 04 201 43 38, 04 201 43 39 info@agencija-oskar.si www.agencija-oskar.si

Agencija Oskar d.o.o. Gregoriceva ulica 38 SI-4000 kranj 7

ODKRIVAJTE SVET IN DOŽIVITE VEČ z Agencijo Oskar

KAZALO MAKEDONIJA......................................................................................................................................... 4 SPLOŠNO O DEŽELI...............................................................................................................................4 KRATKA ZGODOVINA...........................................................................................................................7 MAKEDONCI. ........................................................................................................................................ 12 MAKEDONSKA PRAVOSLAVNA CERKEV..........................................................................................13 PRAVOSLAVJE.................................................................................................................................................................... 14 VEROVANJE......................................................................................................................................................................... 14 SKOPJE. ................................................................................................................................................. 16 VINORODNA POKRAJINA TIKVEŠ......................................................................................................18 KRUŠEVO. ............................................................................................................................................................................. 18 BITOLA................................................................................................................................................................................... 19 OHRID..................................................................................................................................................................................... 20 VEVČANI................................................................................................................................................................................ 20 SV. JOVAN BIGORSKI.......................................................................................................................................................21 MAVROVO............................................................................................................................................................................ 21 TETOVO................................................................................................................................................................................. 21 MAKEDONSKI JEZIK...........................................................................................................................23 MINI SLOVARČEK................................................................................................................................24 HRANA IN PIJAČA................................................................................................................................26 ALBANIJA.............................................................................................................................................. 28 SPLOŠNO O DEŽELI.............................................................................................................................28 KRATKA ZGODOVINA ........................................................................................................................31 TIRANA.................................................................................................................................................. 36 BUNKER JI............................................................................................................................................................................. 36 KRUJE..................................................................................................................................................................................... 37 SKENDERBEG. .................................................................................................................................................................... 37 BER AT..................................................................................................................................................................................... 38 LEGENDA.............................................................................................................................................................................. 38 GJIROKASTRA. .................................................................................................................................... 39 ENVER HALIL HOXHA.....................................................................................................................................................39 SARANDA............................................................................................................................................................................. 40 BUTRINT................................................................................................................................................................................ 40 SHKODRA............................................................................................................................................................................. 40 LEGENDA O ROZAFI........................................................................................................................................................40 ALBANSKE PROKLETIJE.....................................................................................................................42 K ANUN. ................................................................................................................................................................................. 42 JEZERO KOMAN................................................................................................................................................................43 KOSOVO................................................................................................................................................ 44 SPLOŠNI PODATKI..............................................................................................................................44 KRATKA ZGODOVINA.........................................................................................................................46 PRIŠTINA............................................................................................................................................... 51 ZGODOVINSKI PREGLED:.............................................................................................................................................51 SAMOSTAN V GRAČANICI..................................................................................................................53 PRIZREN................................................................................................................................................................................ 54 SAMOSTAN VISOKI DEČANI........................................................................................................................................55 PEĆ (PEJË)............................................................................................................................................................................56 ALBANCI................................................................................................................................................ 57 ALBANSKI JEZIK..................................................................................................................................59 MINI SLOVARČEK................................................................................................................................61 HRANA IN PIJAČA................................................................................................................................62

MAKEDONIJA

SPLOŠNO O DEŽELI URADNO IME DRŽAVE: Republika Makedonija DAN NEODVISNOSTI : od Jugoslavije 8. september 1991 PREDSEDNIK : Gjorgij Ivanov (od 12. maja 2009) TIP VLADE: parlamentarna republika

POVRŠINA : 25.713 km² (za 1,25 Slovenije). Republika Makedonija je del širše regije Makedonije (67.000 km²), od koder ima tudi ime. Širši del sestavljajo Vardarska Makedonija (današnja država in delček v Srbiji ter Kosovu), regija Pirin v Bolgariji na vzhodu, egejski del Grčije na jugu in delček Albanije na zahodu. MEJNE DRŽAVE : Srbija, Kosovo, Bolgarija, Grčija in Albanija. GLAVNO MESTO : Skopje (550.000), večja mesta: Bitola, Kumanovo, Prilep, Tetovo, Ohrid, Veles, Gostivar, Štip, Strumica. PREBIVALSTVO : 2.066.718 (julij 2009), po številu prebivalstva 144. na svetu (Slovenija 145.) Rodnost : 1,6 otroka na žensko (Slo.: 1,3). RELIGIJA : Makedonska pravoslavna cerkev 64 %, muslimani 33 %, ostali kristjani 0,37 %, neopredeljeni 1,63 %. NARODNA PRIPADNOST: Makedonci 64,2 %, Albanci 25,2 %, Turki 3,9 %, Romi (Cigani) 2,7 %, Srbi 1,8 %, ostali 2,2 % URADNI JEZIK: Makedonščina je uradni jezik (66 %). Od junija 2002 ima položaj uradnega jezika tudi vsak drug jezik, ki ga govori vsaj 20 % prebivalstva. Trenutno te pogoje izpolnjuje le albanščina (25,1 %), vendar se sme uporabljati le, kjer to dovoljuje zakon (npr. izdaja uradnih dokumentov, sporazumevanje z vladnimi uradi, občinska samouprava) in vedno ob cirilični makedonščini. V skupnostih, kjer govori drug jezik čez 20 % prebivalstva, se sme ta jezik uporabljati kot občinski jezik poleg makedonščine in vseh ostalih uradnih jezikov. Sem spadajo turščina, srbščina, romščina in romunščina.

PISMENOST : 96,1 % (moški 98,2 %, ženske 94,1 %) ZASTAVA: zlato sonce z osmimi žarki na rdečem polju DENARNA ENOTA: Makedonski denar (oznaka MKD )

4

GEOGRAFIJA : Makedonija je obdana s kopnim, nima izhoda na morje, lepo je definirana z dolino reke Vardar, katero obdajata gorski verigi. Teren je večinoma gorat s povprečno višino 850 m. Lociran je med gorovji Šar in Osogovo, ki skupaj tvorita mejo doline reke Vardar. 80 % države je gora in hribov. Gorovje Šar , ki se nadaljuje v Albanijo in Kosovo, je del Dinarskega gorstva. Imenovano je tudi Carska Planina, zaradi bližine mest Skopje in Prizren. Beseda Šar pomeni »vladarsko jabolko«, v makedonščini pa Šara pomeni Lisast. Gorovje pokriva 1600 km2, več kot polovica ga je v Makedoniji. Je približno 80 km dolgo in 10-20 km široko. Najvišja točka je Titov vrh z 2748 m. Poljščine najdemo do višine 1000 m, gozdove do 1700 m, nad gozdovi pa so višinski pašniki, ki pokrivajo 550 km2 in so s tem največje območje s pašniki v Evropi. Gorovje Osogovo – Bjelašica je starejše in nekoliko nižje. Nadaljuje se v Rodopsko verigo. Osogovska planina območje med JZ Bolgarijo in SV Makedonijo. 110 km – 50 km, najvišji vrh je Ruen z 2251 m. Obstaja več legend, od kje ime gorovja. Dali naj bi ga Saksonski rudarji, ki so tu iskali zlato in srebro. Tako naj bi ime pomenilo v stari germanščini božji prostor. NAJVIŠJA TOČKA : najvišji vrh je Gora Korab - 2764 m NAJNIŽNJA TOČKA: Gevgelija na 50 m PODNEBJE: Milo kontinentalno je najbolj značilno za Makedonijo. Značilno je za največji del države. Relativno hladne in deževne zime ter vroča in suha poletja. Temperatura se spreminja z višino, najtopleje je v Ovecepole, Kocani in Skopju, najhladneje v soteski Malesevo. Padavine so tudi različne, od 460 mm v Ovecepole do 700 mm okoli jezera Prespa. Spremenjeno sredozemsko podnebje prevladuje v območju soteske Gevgelija-Valandovo, ob jezeru Dorjan in v soteski Strumica-Radovič, seže lahko vse do Skopja, sledi pa reki Vardar. Dolga suha poletja ter mile in deževne zime. Jesen je daljša in toplejša, pomlad pa krajša in hladnejša. Povprečna temperatura v najtoplejšem mesecu juliju je 25 °C. Demir Kapija je najbolj vroče mesto, temperatura se poleti povzpne do 40 °C. V najhladnejšem mesecu (jan.) je povprečna temperatura okoli 3 °C. Padavin je v okolici reke Vardar manj kot 500 mm na leto, drugod 600-750 mm. Sneg je tukaj redkost. Gorsko podnebje je značilno za gorate predele. Dolge in snežne zime ter kratka in hladna poletja, pomlad je hladnejša kot jesen. Povprečna

5

temperatura se niža z višino, Šar planina ima 4 mesece na leto povprečje pod 0 °C, podobno je tudi v ostali pogorjih. Najhladnejša sta januar in februar, najtoplejša pa julij in avgust. V teh predelih je največ dežja, tudi do 1000 mm, proti vzhodu manj, okoli 600 mm. Sneg je od novembra do aprila, ponekod tudi do maja. VODOVJE: Okoli 1100 večjih virov vode. Reke tečejo v 3 različna morja, v Egejsko, Jadransko in Črno morje. Egejsko porečje je največje. Pokriva 87 % države. Največja reka je Vardar, v katero se steka praktično vsa voda v državi – 80 %. Dolina reke Vardar je tudi srce države. Črni Drin tvori Jadransko porečje, izvira iz jezer Prespa in Ohrid. Tretje je Binačka Morava, najmanjše, steka se v Moravo, kasneje pa Donavo. Makedonija ima 3 umetna jezera in okoli 50 ribnikov. Ohridsko, Prespansko in jezero Dorjan so naravna jezera. GOSPODARSTVO: Makedonija ima majhno, odprto gospodarstvo. Zaradi tega je močno odvisna od ekonomskega dogajanja v Evropi. Pred osamosvojitvijo leta 1991 je bila Makedonija izmed jugoslovanskih republik najmanj razvita. Po kolapsu Jugoslavije ni bilo infrastrukture, razvoj pa so do leta 1996 zavirale tudi sankcije OZN in grški ekonomski embargo. Od takrat dalje je gospodarstvo počasi, a zanesljivo rastlo (povprečno 3,1 % od 1996 do 2005, od 2006 do 2010 5,2 %). BRUTO DRŽAVNI DOHODEK: 9.000 USD na prebivalca (Slovenija 27.900 USD). NARAVNA BOGASTVA: Bogata z rudninami. Železo, svinec, cink ter nekaj manjših najdišč zlata in živega srebra. V okolici Gostivarja, Tetova in Prilepa izkopavajo marmor in ostale okrasne kamne. UPORABA ZEMLJE: 35 % je rodovitne, 2 % je stalnih poljščin, 25 % stalnih pašnikov, 39 % gozdov. POLJEDELJSTVO: krompir,pšenica, koruza, sladkorna pesa, grozdje, hmelj. ŽIVINOREJA: govedoreja, ovčereja, perutninarstvo. INDUSTRIJA: metalurgija, talilnice svinca in cinka, elektrotehnika (vključno z vojaško), avtomobilska industrija, lesni izdelki, tekstilna industrija, kemikalije in strojni pripomočki. Izvoz: stroji in transportna oprema, kemikalije, hrana; največ izvažajo v Nemčijo (18,2 %), Italijo (11 %), na Hrvaško (8 %), v Avstrijo, Francijo in Rusijo. Uvoz: stroji in transportna oprema, industrijski proizvodi, kemikalije, goriva in maziva, hrana; največ iz Nemčije (17 %), Italije (16 %), Avstrije (7 %), Hrvaške (4 %) in Francije.

6

KRATKA ZGODOVINA 808-399 pr. n. št.: Antična zgodovina makedonskega kraljestva se začne z Caranusom , ki je prvi znani kralj. Vladal je od 808 do 778 pr. n. št. Makedonska dinastija Argeadae je izvirala iz današnje južne Makedonije, regije Orestis. Aleksander I (498-454 pr. n. št.) razširi ozemlje in Makedonci prvič tvorijo združeno kraljestvo. Bili so zavezniki Perzijcev v grško-perzijskih vojnah. Perdiccas II (453 – 413 pr. n. št.) je zanetil vojno med Atenami in Šparto, posledica je 27-letna peloponeška vojna. 359-336 pr. n. št. Filip II: največji mož, kar jih je dala Evropa. Osamosvojil in združil je Makedonijo ter jo spremenil v prvo evropsko velesilo. Podredil si je vse sosede, Ilirijce, Trakijce in Grke, ter ustvaril najmočnejše kraljestvo na Balkanu. Leta 338 pr. n. št. konča grško zgodovino v bitki pri Chaeronei. Podredil si je Grke, ki so morali obljubiti, da se ne bodo upirali ne njemu ne njegovim naslednikom. Filipa II umorijo med poroko hčerke Kleopatre. 336-323 pr. n. št.: Filipov sin Aleksander III Veliki je svojega očeta nasledil pri 20 letih. Takoj je zatrl upore, ki so nastopili po očetovi smrti. Združil je vojsko Makedoncev, Trakijcev, Ilirov in Grkov ter se odpravil v Perzijo. Premagal je Perzijo in ustanovil do takrat največji imperij , ki se je raztezal od Evrope do Egipta in Indije. Do prihoda Rimljanov so Makedonci vladali temu ogromnemu prostoru skoraj 3 stoletja. 323-30 pr. n. št.: Aleksandrova zgodnja smrt je pripeljala do konflikta med makedonskimi generali za vodstvo imperija. Imperij razdelijo na štiri dele : Ptolomej – Egipt, Antigon - Grčija, Lizimah – severozahodna Turčija, Selevkid – celoten Bližnji vzhod od južne Turčije pa vse do Irana in Indije. Sledijo spopadi z Rimom – makedonske vojne. V tretji makedonski vojni je Rim dokončno premagal Makedonce leta 170 pr. n. št., velikega kraljestva ni več. Leta 65 pr. n. št. premagajo še selevkidsko kraljestvo v Aziji, 30 pr. n. št. pa še Kleopatro VII in tako pripeljejo do konca še zadnje makedonsko kraljestvo v Egiptu. 51 n. št.: prvič na evropskih tleh, v makedonskih mestecih Philippi, Thessalonica in Beroea, apostol Pavel pridiga o krščanstvu . Leta 57 se vrne drugič. Nova vera krščanstvo pride v Makedonijo. Domačinka Lidija je prva Evropejka, ki je sprejela novo vero.

7

146 n. št.: Makedonija postane rimska provinca. Od Leta 395 dalje, po delitvi Rimskega cesarstva, je bila Makedonija pod nadzorom Bizantincev. V Skopju se rodi cesar Justinijan. 6. do 7. stoletje: začne se priseljevanje Slovanov, ki prodrejo na celotno makedonsko ozemlje. Počasi se asimilirajo z večinskim prebivalstvom, antičnimi Makedonci, in se organizirajo v Sklavinje. 855 do 886: dva makedonska brata Ciril in Metod iz Salonike ustvarita prvo slovansko abecedo in širita krščanstvo med Slovani. Učenca Klement in Naum iz Ohrida širita dalje in ustanovita prvo slovansko univerzo, Ohridsko. 10. stoletje: pojavi se prva makedonska slovanska država, kraljestvo carja Samuela (976-1014) , ki je izkoristil slabljenje Bizanca in razpad Bolgarskega imperija ter ustvaril močno državo s središčem v Ohridu. Kmalu je zavzel dele Grčije, del Bolgarije, Albanije, Srbije, Bosne, Črne Gore in Dalmacije. Premaga ga Bazil II leta 1014 na Bjelašici. Oslepili so vseh 15.000 ujetnikov, razen enega na vsakih sto, da so jih odpeljali nazaj do Samuela. Ko je to videl, je doživel infarkt. 11. do 14. stoletje: vladarji se menjajo kot po tekočem traku. Bizantinci se na območju obdržijo vse do 1389, ko jih preženejo Osmani. 14. do 19. stoletje: vladavina Osmanskega cesarstva, ki traja pet stoletij. Prvo večje uporniško gibanje proti turški okupaciji se pojavi med leti 1564-1565 v Mariovu-Prilep. Kasneje še vstaja Karposh 1689. 19. stoletje: Grčija, Srbija in Bolgarija se rešijo turške nadvlade in začnejo aktivno kovati zaroto proti Makedoncem, saj so si želeli njihovo ozemlje. Pojavi se makedonsko vprašanje : kdo bo novi osvajalec? Grki, Srbi in Bolgari so posegli po vseh orožjih. Od diplomatskih do tega, da so gradili šole, vplivali na potek železnice. Pošiljali so gverilske skupine, ki so terorizirale znotraj države in prepričevale Makedonce o njihovem pravem izvoru. Vendar so Makedonci stremeli k svoji nacionalni zavesti in se počasi začeli organizirati za boj. Narodna zavest se dviga in začne se gradnja poti do samostojne države. 1893: ustanovijo VMRO (organizacija za neodvisno Makedonijo), ki jo vodi Gotse Delčev. Cilj je bil svoboda in ustanovitev neodvisne države, slogan: Makedonija Makedoncem . Pismenost se je dvigala, izobraževanje je cvetelo. Temelji so bili postavljeni.

8

Gotse Delčev: » Svet razumem kot polje za tekmovanje med kulturami narodov. Tisti, ki verjamejo, da leži odgovor o naši osamosvojitvi v Bolgariji, Srbiji ali Grčiji, se lahko smatrajo za dobrega Bolgara, Grka, Srba, ne pa dobrega Makedonca .« 1903: Upor pri Ilindnu. Osvoboditelji ustanovijo v mestu Kruševu Republiko Kruševo s svojo vlado. Turki brutalno zatrejo vstajo, a za makedonsko vprašanje izve ves svet. Ker niso dosegli osamosvojitve, so bili sedaj razdeljeni. Grčija je vzela največji del, južni del Makedonije (Egejska Makedonija) in jo poimenovala Severna Grčija. Bolgarija dobi regijo Pirin. Srbija Vardar. Srbija in Grčija se dogovorita o poteku meje, tako da bi bili na severu samo Srbi, na Jugu pa samo Grki. Začne se proces asimilacije, vse tri strani so se trudile, da bi Makedoncem vsilile novo identiteto. Postanejo južni Srbi, slovanski Grki, medtem ko so jih Bolgari klicali Bolgari. 1912: združena vojska Grčije, Srbije in Bolgarije premaga Turke v Makedoniji. Pomaga tudi 100.000 Makedoncev, ki pa za pomoč niso bili nagrajeni. Po prvi balkanski vojni podpišejo sporazum v Londonu, s čimer Bolgari niso zadovoljni. Po drugi balkanski vojni podpišejo nov sporazum v Bukarešti in zarišejo meje, ki so ostale z manjšimi spremembami vse do danes. 1914: prva svetovna vojna. Bolgari na strani centralnih sil zavzamejo srbski del Makedonije, po kapitulaciji centralnih sil pa se meje vrnejo na tiste iz leta 1913. Na mirovni konferenci v Parizu Makedonce ignorirajo. Srbski del Makedonije je bil integriran z ostalo Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Obdobje med vojnama je bilo predvsem obdobje klicanja po rešitvi makedonskega vprašanja in ustanovitvi neodvisne države. Leta 1940 demokratične skupine definirajo politične smernice za osamosvojitev države. 1941: s prihodom druge svetovne vojne je Nemčija okupirala Jugoslavijo. Bolgarija je ponovno sodelovala in zavzela celotno Makedonijo , tudi srbski in grški del. Mesec po okupaciji se začne vojna za neodvisnost. Naraščajoče komunistično gibanje pripelje do tega, da se ustanovi Komunistična stranka. Začnejo se ustanavljati državna telesa po celotni državi. Širi se težnja po osamosvojitvi.

9

2. avgusta leta 1944 : 2282 let po bitki Chaeronea in za 41. obletnico upora pri Ilindnu razglasijo neodvisno Makedonijo . Zberejo se voditelji iz celotne države (MAK) in odločijo, da se pridružijo Jugoslaviji. 1945: prva makedonska vlada , Lazar Kolisevski postane prvi predsednik vlade. Metod Andonov Čento je prvi predsednik. Cirilica postane uradna abeceda, sprejme se ustava. 1946: sprejem prve ustave . Začetek univerzitetnega izobraževanja (Fakulteta za filozofijo). Bolgarija pod vodstvom Georgija Dimitrova prizna obstoj makedonskega naroda, večina prebivalcev v Pirinu se razglasi za Makedonce. 1946 do 1949: Makedonci iz egejskega dela Makedonije se v grški državljanski vojni borijo na strani grške komunistične stranke. Ta jim je obljubila izpolnitev zahtev. Na ozemlju Egejske Makedonije odprejo 87 makedonskih šol, tiskajo časopis v makedonščini, dovolijo svobodo izražanja. Vendar po začetnem uspehu vojno izgubijo, Makedonci pa istočasno pravice. Na tisoče Makedoncev izgubi življenje, številne makedonske vasi so požgane do tal. 1956: v Bolgariji pod vodstvom nacionalista Todorja Zhivkova Makedonci ponovno izgubijo pravico do svobodnega izražanja. 1991: razpade federativna republika Jugoslavija . Slovenija, Hrvaška ter Bosna in Hercegovina razglasijo neodvisnost. Na referendumu 8. septembra tudi Makedonci razglasijo neodvisnost. Kiro Gligorov postane prvi predsednik samostojne Makedonije. Sprejmejo novo ustavo, ki proglasi Makedonijo za suvereno, neodvisno, ljudsko in demokratično državo, ki priznava enakost Makedoncev in ostalih etničnih skupin v državi. 1994: Grki so v strahu, da bi Makedonci na podlagi zgodovinskih, kulturnih in jezikovnih dokazov zahtevali nazaj Egejsko Makedonijo. Zato vztrajajo, da Makedonski narod ne obstaja in da nimajo pravice uporabljati imena Makedonija. Uvedejo trgovinski embargo. 1995: Makedonija spremeni zastavo in dele ustave, kot je zahtevala Grčija. Odnosi z Grki se normalizirajo, še vedno pa ostane problematika imena . 1999: po kosovski vojni zatočišče v Makedoniji najde 340.000 albanskih beguncev.

10

2004: predsednik Boris Trajkovski umre v letalski nesreči v bližini Mostarja v BiH. Marca Makedonija vloži zahtevek za članstvo v Evropski uniji . 2005: Poljska kot 112. država prepozna Republiko Makedonijo pod njenim ustavnim imenom. Z Grčijo spor še vedno ni rešen.

11

MAKEDONCI Makedonci so južnoslovanski narod , ki naseljuje zgodovinsko geografsko regijo Makedonije. Največji del Makedoncev živi v Republiki Makedoniji, kjer predstavljajo 64 % prebivalstva. Pomembnejše manjšine pa se nahajajo v Srbiji, Albaniji, Grčiji in Bolgariji. V Sloveniji jih živi okoli 4000. Število Makedoncev po vsem svetu se giblje nad dvema milijonoma. Govorijo makedonski jezik. Uradni pogled Makedonske akademije za znanost in umetnost (MANU) je, da so se Slovani s prihodom v Makedonijo pomešali z lokalnim prebivalstvom in tako ohranili slovanski jezik, medtem ko so se ohranile ostale kulturne in druge lastnosti prvotnih prebivalcev, ki so še danes vidne v obliki običajev, plesov ter v narodnih nošah, saj je bilo število prišlekov manjše od lokalnega prebivalstva. Nekateri raziskovalci, kot je Rus Alexander F. Rittih, pa trdijo, da Makedonci niso bili deležni mešanja z narodi, kot so bila razna turško-azijska plemena, ki so vpadala na ozemlja vzhodnega Balkana. Zaradi geografske lege makedonske regije so se Makedonci lahko mešali samo z že obstoječimi narodi na tem območju. Ta pogled je značilen samo za Makedonijo (kot celoto), saj so Makedonski predniki ostali unikatni glede na svoje vzhodne sosede. Makedonci živijo ob celotni dolini reke Vardar . Največji del tega se nahaja v Makedoniji, kjer sestavljajo 64,2 % prebivalstva. Število Makedoncev je zelo opazno tudi v sosednjih državah, Republiki Albaniji (Mala Prespa), Republiki Bolgariji (Pirinska Makedonija), Republiki Grčiji (Egejska Makedonija) in Srbiji. Zelo veliko Makedoncev je izseljenih v prekomorske države, kot so Amerika, Kanada in Avstralija, ter v razne razvite države Evrope. Kultura Makedoncev je poosebljena s tradicijo in sodobnostjo. Zelo močno je povezana z domovino in okoljem, v katerem živijo. Bogata kulturna dediščina je vidna v narodnih plesih, narodnih nošah, v dodatkih in ornamentih v vaških in mestnih domovih, samostanih in cerkvah, rezbarstvu in ikonopisju, v katerem se kaže makedonski kulturni značaj.

12

MAKEDONSKA PRAVOSLAVNA CERKEV Po padcu prvega Bolgarskega imperija je cesar Bazil II priznal avtokefalno (samostojno) Bolgarsko pravoslavno cerkev. Nadškof je bil ustoličen leta 1019 v Ohridu, takrat delu bizantinske province Bolgarije. Leta 1767 je turški sultan nadškofa odpravil in Makedonsko pravoslavno cerkev priključil Konstantinopelskem patriarhatu. V 19. in 20. stoletju so se trudili, da bi dobili avtonomijo, vendar neuspešno. Leta 1874 so se priključili novo ustanovljeni Bolgarski pravoslavni cerkvi. Pravoslavno prebivalstvo Skopske in Ohridske škofije je takrat glasovalo za priključitev. V naslednjih letih so se trudili pridobiti neodvisnost od Bolgarov. Še posebej škof Teodozij iz Skopja. Verjel je, da je to edini način, da bi bil na Balkanu mir. Ko je Makedonija postala del Kraljevine SHS po prvi svetovni vojni, je večino škofij prevzela Srbska pravoslavna cerkev. Med drugo svetovno vojno pa so po okupaciji škofije spet postale bolgarske. Marca 1945 je Makedonija postala ena izmed 6 držav Jugoslavije, škofije pa je zopet prevzela Srbska pravoslavna cerkev. Prvo zahtevo za avtonomijo zavrnejo, medtem ko tisto, vloženo leta 1958, pod pritiskom centralne vlade sprejmejo in cerkev dobi avtonomijo. V Ohridu Dositej postane nadškof in leta 1967 sam proglasi, da je cerkev avtokefalna (samostojna), saj je to volja ljudstva Socialistične republike Makedonije. Odnosi z Srbsko pravoslavno cerkvijo so se po razpadu Jugoslavije poslabšali, saj Makedonske pravoslavne cerkve kot neodvisne ne priznava nobena pravoslavna cerkev. Glavni razlogi za spor so način, s katerim so prišli do neodvisnosti, srbska manjšina in vprašanje, kaj s stotinami srbskih pravoslavnih relikvij iz srednjega veka. Danes je v Makedoniji glavna religija pravoslavno krščanstvo (64,7 %). Sledi islam (33,3 %). Obstaja še cel kup religioznih skupin v Makedoniji, vključno z baptisti, katoliki, protestanti, hindujci in judi.

13

PRAVOSLAVJE Pravoslavje spada med tri večje veje krščanstva . Od katolištva se je ločilo po vzhodnem razkolu leta 1054. Razširjeno je predvsem v Vzhodni Evropi in na Bližnjem vzhodu. Za pravoslavje je značilno, da nima enotnega poglavarja, kot je papež pri katolikih. Vsaka državna ali narodna Cerkev je avtokefalna (samostojna) in ima svojega patriarha. Izraz pravoslavje ali ortodoksija pomeni vse tiste, ki po lastnem prepričanju prav slavijo Boga. Pravoslavni kristjani opisujejo ostale kristjane, zlasti katolike, z besedo heterodoksija - tisti, ki drugače slavijo Boga. Pravoslavje se deli na dve večji skupini Cerkva : Prvo skupino imenujemo Vzhodne pravoslavne Cerkve (ali Pravoslavne Cerkve v ožjem pomenu besede). Drugo skupino imenujemo Orientalske pravoslavne Cerkve ali Stare pravoslavne Cerkve. Med Vzhodne pravoslavne Cerkve (oziroma kratko kar Pravoslavne Cerkve) uvrščamo 15 avtokefalnih Cerkva, s popolnoma avtonomno notranjo ureditvijo: Srbska, Bolgarska, Albanska, Ameriška, … Naštete Cerkve se med seboj priznavajo kot enakovredne in enakopravne in so med seboj v polnem občestvu. Obstaja tudi nekaj Cerkva, ki si prizadevajo za samostojnost, a jih ne priznavajo vse ostale naštete Cerkve, zato jih ne moremo šteti kot polnopravne članice te skupine, npr.: Makedonska. VEROVANJE Vzhodne pravoslavne Cerkve priznavajo vsa verovanja, ki so skupna krščanskim Cerkvam . Še posebej verovanja, ki so bila sprejeta na prvih sedmih ekumenskih koncilih, in verovanja, ki jih vsebuje nicejsko-carigrajska veroizpoved. Poleg tega pa obstajajo tudi posebna verovanja oziroma verski nauki Vzhodnih pravoslavnih Cerkva. • Priznavanje apostolskega nasledstva . Pravoslavne Cerkve poudarjajo, da je Božja milost, ki je prešla z Jezusa na apostole, potem prešla s polaganjem rok pri duhovniškem posvečenju v nepretrgani verigi na današnje pravoslavne duhovnike in škofe.

14

• Verovanje, da so pravoslavni patriarhi med seboj enakovredni . Pred velikim razkolom so priznavali tudi rimskega papeža za enega od enakovrednih patriarhov - priznavali so mu celo častni naziv »prvi med enakimi« (»primus inter pares«). Danes velja za prvega med enakimi carigrajski patriarh. • Verovanje, da je zakramentov sedem in da jih lahko podeljujejo samo duhovniki . Zakramenti se v pravoslavju imenujejo tudi svete skrivnosti, saj gre za stvari, ki očitno presegajo navadno človeško razumevanje. V pravoslavju verjamejo, da je nesmiselno se z razumom poglabljati v pomen zakramentov (tako kot to delajo v katolištvu). Pri zakramentih je treba preprosto slediti Božji volji. Zakramenti so: krst, obhajilo, maziljenje z miro (birma), spoved, bolniško maziljenje, zakon (poroka), duhovniško posvečenje. • Verovanje, da Sveti Duh izhaja samo iz Boga Očeta. • Verovanje, da je Boga primerno in potrebno častiti s postom. Pravoslavni verniki se postijo precej pogosteje kot večina drugih kristjanov. • Verovanje, da je prav častiti svetnike in svete podobe, če gre pri tem za molitev k edinemu Bogu preko (s pomočjo) svetnikov in podob. Odnos pravoslavnih vernikov do podob (ikon) je dosti globlji kot v katolištvu. • Verovanje, da je prav častiti Božjo mater Marijo . Božji materi Mariji je posvečenih tudi veliko praznikov v pravoslavnem koledarju.

15

SKOPJE Skopje (Скопје), kjer se je rodila velika dobrotnica in Nobelova nagrajenka za mir Mati Tereza, je danes prestolnica Republike Makedonije. Hkrati je njeno največje mesto, kjer živi četrtina vsega prebivalstva (650.000). Leži na bregovih reke Vardar, ki mesto deli na dva dela, pravoslavni in muslimanski. Skopje je moderno mesto, obenem pa ima globoke korenine tudi v zgodovini. Je politični, ekonomski in kulturni center Makedonije in glavni center kovinskopredelovalne, kemijske, lesne, tekstilne in usnjarske industrije. Prestolnica Makedonije je tudi eno večjih križišč v regiji. Skozi potuje železnica, ki povezuje Evropo z Bližnjim vzhodom, mednarodno letališče pa s celim svetom. Mesto so Grki poimenovali Skopion . Kasneje v času Rimljanov se preimenuje v Skupi. Pomemben dogodek v zgodovini je bil potres leta 518 n. št., ki je mesto popolnoma uničil. Novo mesto so nato postavili na bregovih reke Vardar ter ga preimenovali v Skopje. Skopje se je še posebej bliskovito razvijalo po koncu druge svetovne vojne . Ta razvoj je julija 1963 ponovno zaustavil močan potres, v katerem je bilo porušenih okoli 80 % zgradb, umrlo pa je okoli 1000 ljudi. S pomočjo mednarodne skupnosti so mesto hitro obnovili okoli podrte železniške postaje, kjer zvonik še danes kaže čas potresa, 5:17. Večino zgodovinskih znamenitosti so obnovili, vključno s starim kamnitim mostom iz 15. stoletja, ki naj bi ga zgradil osmanski vladar Mehmed II. Skopska utrdba dominira v centru mesta. Zgrajena naj bi bila sredi 6. stoletja na mestu, kjer so ljudje zaradi dobre lokacije živeli vse od neolitika dalje. Zgrajena je bila iz rumenega apnenca, travertina. Najdeni pa so bili tudi številni latinski napisi, ki pričajo, da so utrdbo zgradili v času rimskega mesta Skupi, ki je bilo porušeno v potresu leta 518. Rekonstruiral naj bi jo cesar Justinijan, dodatno pa so jo razširili še v 10. in 11. stoletju. Ponovno je bila močno poškodovana v potresu 1963, z obnovo pa so začeli šele pred kratkim. Cerkev Sv. Spasa je ena najbolj znanih v Makedoniji. Zgrajena je bila v 16. stoletju in se nahaja med starim bazarjem in trdnjavo. Notranjost cerkve je prava umetnina in skriva ogromen ikonostas, izrezljan iz lesa. Na dvorišču je pokopan Goce Delčev, nacionalni heroj, ki se je boril za neodvisno Makedonijo. Staro mestno jedro je bilo v preteklosti središče ekonomskega dogajanja v mestu. Med 16. in 17. stoletjem je doseglo vrhunec in se razvilo v enega

16

največjih bazarjev na Balkanu. O tem priča več kot 30 mošej, številni karavanseraji, turške kopeli in ostale turške zgradbe. Kljub temu, da prevladuje islamska arhitektura, najdemo znotraj bazarja marsikatero cerkev. Milenijski križ je lociran na gori Vodno, ki se s 1076 m dviga visoko nad mestom. Z višino 66 m je največji križ na svetu, vidi se ga iz oddaljenosti 30 km. Zgrajen je bil za proslavitev 2000-letnega obstoja krščanstva. Mati Tereza Mati Tereza, s pravim imenom Gondza Bojadziu, se je rodila leta 1910 v Skopju, umrla pa je 1997 v indijski Kalkuti, kjer je bila pokopana z najvišjimi državniškimi častmi. 19. oktobra 2003 jo je takratni papež Janez Pavel II proglasil za blaženo. V svoji mladosti se je priključila irskemu redu nun Loreto, od koder je bila poslana v indijsko mesto Darjeeling za učiteljico. Leta 1931 je bila prestavljena v Kalkuto, kjer je skoraj 15 let poučevala zemljepis. Tu je ob hoji po ulicah mesta naletela na najrevnejše, brezdomce in otroke, ki niso imeli svojcev in strehe nad glavo ter so zaradi tega životarili in umirali na cesti. Ta izkušnja je mlado redovnico globoko pretresla. Začutila je, da je za zidovi nunskega samostana preveč stran od njih, da bi jim pomagala. Leta 1946 si je začela mati Tereza prizadevati, da bi lahko svoje življenje posvetila skrbi za uboge na ulicah Kalkute. Ustanovila je nov red Misijonark ljubezni, ki ga je leta 1950 potrdil papež Pij XII. Za reveže je začela ustanavljati domove (za umiranje, za gobavce, za otroke, ...), kjer je skupaj s sestrami skrbela za podhranjene, bolne in umirajoče in jim lajšala trpljenje. Leta 1963 je nastala tudi moška veja reda, imenovana Misijonarji ljubezni. Leta 1979 je za svoje človekoljubno delo prejela Nobelovo nagrado za mir. Leta 1987 so se na Ježici naselile prve misijonarke ljubezni v Sloveniji. Od leta 1983 naprej, ko je doživela srčni napad, je imela mati Tereza stalne težave z zdravjem. 1992 je prestala operacijo na ožilju, vendar pa se ji je zdravstveno stanje še naprej slabšalo. Umrla je 5. septembra 1997. 13. septembra pa je bila v Kalkuti pokopana z najvišjimi državniškimi častmi. Ena njenih slavnih misli je bila: »Svet ne strada kruha, temveč ljubezni.« V spomin na to izjemno žensko so leta 1999 na glavno skopsko ulico postavili 300 kilogramov težak bronasti kip, ki ga je izdelal Tome Serafimov. V bližini so tudi muzej, posvečen njenemu delu, spominski park in vodnjak.

17

VINORODNA POKRAJINA TIKVEŠ Tikveš je pokrajina v osrednji Makedoniji , poznana po največjem umetnem jezeru na ozemlju bivše Jugoslavije, imenovanem Tikveško jezero, ter krajih Kavadarci in Negotino. Je tudi največji vinorodni okoliš v jugovzhodni Evropi in središče makedonske vinarske industrije, s katero se prebivalci tu ukvarjajo že okoli 120 let. Tikveško pogorje ima izjemno ugodno podnebje, idealno za gojenje grozdja. Najpomembnejše vrste vina v pokrajini so: Vranec – kratošjia, Cabernet Sauvignon, Stanushina, Kadarka, Chardonnay, Belan, Semillon, Smederevka, Rkaciteli. Kavadarci so ponos makedonskega vinarstva. So center pokrajine, ki je ime dobila po starem naselju ob ustju reke Tikvešica in Črne reke. Številne zgradbe so zgrajene iz rimskih opek, kar dokazuje, da je bila tu rimska naselbina. V 18. stoletju so bili Kavadarci omenjeni kot del okrožja Bitola z 2000 prebivalci. Danes so Kavadarci moderno mesto z 29.000 prebivalci, od katerih se velika večina ukvarja z vinom. Vsako leto tu pridelajo 55 milijonov litrov vina. KRUŠEVO Kruševo je slikovito mestece na 1350 m nadmorske višine, s čimer je najvišje ležeče mesto na Balkanskem polotoku. Poznan je po lepih primerih lokalne makedonske arhitekture. V središču je Mečkin Kamen, zgodovinska točka, kjer so se leta 1903 Makedonci uprli. Vsako leto 2. avgusta se tukaj ob prisotnosti predsednika in premierja proslavlja dan neodvisnosti. Tu je pokopan tudi Toše Proeski. Republika Kruševo je bila ustanovljena leta 1903 med Ilindensko vstajo. Ena pomembnejših točk vstaje je bil Kruševski manifest. Pozval je k združitvi vseh Makedoncev, ne glede na etnično pripadnost, k uporu proti Osmanskemu cesarstvu, da bi lahko v miru živeli v deželi Makedoniji. Kruševska republika je najbrž tudi po zaslugi svoje lege trajala dvanajst dni: šest dni, da so oblasti izvedele za upor in separatistično dejanje, ter šest dni, da je vojska našla mesto in prišla do Kruševa. Turki so Kruševo in še nekaj vasi v okolici požgali. Dan, ko so Republiko razglasili – 2. avgust, je makedonski nacionalni praznik. To je bila ena prvih idej o Makedoniji kot državni skupnosti. Do oblikovanja države kot skupnosti ljudi na določenem teritoriju je prišlo šele 1945.

18

BITOLA Bitola ali mesto konzula (pod slednjim imenom je poznano še danes) se nahaja v jugozahodnem delu Makedonije ob vznožju gore Baba (vrh Pelister, 2601 m) ob reki Dragoru, v centru kotline Pelagonije, 14 km severno od grške meje na nadmorski višini 576 m. Bitola je drugo mesto diplomacije v Makedoniji in tudi drugo največje mesto v državi glede na število prebivalcev. S 125.000 prebivalci ima vse karakteristike modernega življenja, kulturne in športne prireditve, hotele in živahno nočno življenje. Ima pestro in dolgo preteklost in je eno najstarejših mest v Evropi, kar priča tudi arheološko najdišče, imenovano Herakleja. V času Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, kasneje pa v Jugoslaviji, je bilo mesto eno izmed kulturnih središč države. Več kot 500 tradicionalnih pesmi je posvečenih Bitoli. Danes je med drugim sestrsko mesto Kranja. HERACLEA LYNCESTIS (tudi Herakleia Lynkestis) Je zgodovinsko mesto, ustanovljeno v času Filipa II. Makedonskega sredi 4. stoletja pred Kristusom na severozahodnem delu ozemlja tedanjega Makedonskega kraljestva. Mesto je bilo poimenovano v čast grškega mitološkega junaka Herkula. Pridevek Lyncestis v grščini pomeni »zemlja risov«. Danes spominjajo nanj njegove ruševine, ki se nahajajo v bližini makedonskega mesta Bitole. Nahajališče je sestavljeno iz plasti, ena naselbina je nad drugo. Prva in najnižja je naselbina iz pozno bronastega in starejše železnega obdobja, nad njo je helenistično obdobje, nad njo rimsko ter nad rimsko zgodnje bizantinska Herakleja. V času helenizma je bilo mesto strateško pomembno . Ležalo je na robu meje med Makedonijo in Epirom na zahodu ter negrškim svetom na severu vse do srede 2. stoletja pred Kristusom, ko so Rimljani osvojili Makedonijo in zrušili njeno politično moč. Sledila je porazdelitev Makedonije na štiri dele, sama Heraclea pa je pripadla četrti regiji. Glavna rimska cesta na tem ozemlju, Via Egnatia, je potekala skozi njo, s tem pa je mesto postalo središče pokrajine. V zgodnjem bizantinskem obdobju (4. do 6. stoletje) je Heraclea postala pomembno škofijsko središče . Nekateri izmed njenih škofov so bili omenjeni na sinodah v Serdici (Sofija) in ostalih okoliških mestih.

19

Mesto je v 5. stoletju opustošila združena vojska Ostrogotov in Vizigotov pod poveljstvom Teodorika Velikega v letu 472 in, kljub bogatemu darilu njemu s strani mestnega škofa, ponovno v letu 479. Obnovljeno je bilo v poznem 5. in zgodnjem 6. stoletju. Teater je rimski cesar Hadrijan dal zgraditi v središču mesta na hribu v času, ko so bile številne zgradbe v tej provinci obnovljene. Znotraj njega so bile postavljene tri živalske kletke, v zahodnem delu pa tunel. Amfiteater je služil namenu od časa vladavine Antonina Pija do poznega 4. stoletja, ko so bili gladiatorski boji s širitvijo krščanstva v Rimskem cesarstvu prepovedani. OHRID Za brezčasni Ohrid domačini pravijo, da če ga ne vidiš, nisi videl Makedonije. Je mesto s 55.000 prebivalci na severovzhodni obali Ohridskega jezera. Vse njegove znamenitosti pa so znotraj lepo ohranjenega starega mestnega jedra. Unikatnost jezera in zgodovinsko arhitekturo mesta je prepoznal tudi UNESCO in oba leta 1980 uvrstil med svetovne kulturne dediščine. Ohridsko jezero, po katerem poteka meja med Albanijo in Makedonijo, je z globino 288 m najgloblje jezero na Balkanu. Njegova površina je 358 km 2 oziroma 30,4 km x 14,8 km, dolžina obale pa približno 87,53 km, katere večji del je v Makedoniji. Napajajo ga podzemni izviri na vzhodni strani (50 %), reke in dež (25 %) ostalo pa jezero Prespa, ki je 150 višinskih metrov višje, oddaljeno pa dobrih 10 km. Ob jezeru sta mesti Ohrid in Struga v Makedoniji ter Pogradec v Albaniji, zraven pa še cel kup manjših ribiških vasic. Turizem postaja vedno bolj pomemben. Okoli 170.000 ljudi živi ob obali in okolici jezera. VEVČANI Vevčani ležijo v prelepi naravi makedonske planine Jablanice, tik ob vodnem izviru. Tamkajšnji prebivalci so znani po svojem temperamentu, gostoljubju in bogati tradiciji, ki je povezana tudi s Slovenijo. Del bogate tradicije Vevčanov predstavlja tudi karneval, katerega zgodovina sega že več kot 1400 let v zgodovino. Karneval se po tradiciji vsako leto odvija na prehodu iz starega v novo leto, s 13. na 14. januar (po pravoslavnem koledarju). Na karneval se prebivalci Vevčanov

20

pripravljajo skozi vse leto in zato predstavlja vrhunec celoletnega dogajanja. SV. JOVAN BIGORSKI Samostan Sveti Jovan Bigorski je menih Jovan iz Debra zgradil leta 1020 . Posvečen je svetniku Janezu Krstniku. Samostan hrani izjemno dragoceno ikono z njegovo podobo. V srednjem veku je bil samostan pomemben književni center. Osmani so ga v 16. stoletju večkrat porušili, preživela je samo ena cerkev. Leta 1743 ga je ponovno zgradil menih Ilarion, ki je dodal tudi nekaj meniških celic. Današnjo podobo pa dobi med leti 1812 -1825 ko ga razširi menih Arsenius. Največji zaklad samostana je zagotovo izrezbarjen ikonostas, ki je nastajal v letih 1829-1835 pod rokami Petra Filipovskega iz bližnje vasice Gari. Ikonostas smatrajo za enega izmed najdragocenejših v celotni pravoslavni cerkvi. Drugi pomemben zaklad pa je ikona iz leta 1020, ki naj bi imela zdravilne moči. Samostan je leta 2009 prizadel hud požar, v katerem so zgoreli bivalni prostori in bogata knjižnica s freskami, cerkev in njene zaklade in ikone pa so uspeli rešiti. Unesco in makedonska vlada sta skupaj namenila 350.000 € za obnovo samostana. MAVROVO Je regija v severozahodni Makedoniji, znotraj katere je tudi nacionalni park Mavrovo, ki se razteza na okoli 500 km². V parku najdemo globoke kanjone, visoke gore ter modra jezera, vse pa je začinjeno z raznoliko floro in favno. Smučarski center Zare Lazareski je najbolj priljubljeno makedonsko smučarsko središče. Jezero Mavrovo je 12 km dolgo in 3 km široko umetno jezero, ki je začelo nastajati leta 1953. TETOVO Z 90.000 prebivalci največje severozahodno mesto v Makedoniji leži ob vznožju Šar planine. Šarena Džamija iz 15. stoletja je zagotovo najlepši primerek islamske arhitekture v Makedoniji. Mošeja je nenavadna, saj je v notranjosti poslikana s cvetličnimi elementi, namesto okrašena s keramičnimi ploščicami. Za barvo in glazuro so porabili več kot 30.000 jajc.

21

Šarplaninec je pasma, ki je bila že od nekdaj namenjena za čuvanje živine in domačij. Njegov izvor še ni čisto dorečen, nekateri menijo, da je to potomec starih molosov iz stare Grčije in Turčije. Znano je, da so ga največ uporabljali v pogorjih Šar planine na jugu Srbije in v Makedoniji. Šarplaninec je velik od 55 do 62 cm in tehta od 30 do 45 kg. Ima gosto dolgo dlako, železno sive, bele, skoraj črne barve ali barve čreslovine, ki ščiti njegovo telo pred zunanjimi vplivi, saj je rojen za delo zunaj.

22

MAKEDONSKI JEZIK Makedonščina je južnoslovanski jezik, ki se govori v Republiki Makedoniji, severni Grčiji (Egejska Makedonija), severovzhodni Bolgariji (Pirinska Makedonija) in jugovzhodni Albaniji (Mala Prespa). Makedonščina je materni jezik več kot dvema milijonoma ljudi, poleg tega jo za vsakodnevno rabo uporablja tudi okoli 300.000 ljudi, v glavnem Albancev in Turkov. Število makedonsko govorečih ljudi je zelo sporno. Makedonski sosedi Srbija in Albanija sta priznali makedonščino kot jezik manjšine, vendar pa tega še ne priznavata Bolgarija in Grčija. Makedonščina ima nekatere jezikovne značilnosti, ki niso tipične za ostale slovanske jezike. Med drugim pozna določno obliko samostalnikov in pridevnikov, ki je tvorjena z dodajanjem pripon določnim členom: končnica »-от« za moški (od slovanskega zaimka »-тъ«) in »-тa« za ženski spol. Npr. določna oblika samostalnika žena je ženata, kjer končnica -ta predstavlja določni člen, ki funkcionira podobno kot člen »-(e)n«/» (e)t« v danščini (primer kvinde –kvinden). Samostalniki in pridevniki se večinoma ne sklanjajo. Makedonščina se zapisuje v prilagojeni obliki cirilice. Cirilica je naslednica glagolice, pisave, ki sta jo v 9. stoletju razvila grška meniha sv. Ciril in sv. Metod, da bi Sveto pismo približala slovanskim ljudstvom na Balkanskem polotoku. Črke glagolice so precej zapletene, zato so jo učenci Cirila in Metoda v glavnem nehali uporabljati. Glagolica se je ohranila le na ozemlju današnje Slovenije in Hrvaške. Drugod je glagolico nadomestila cirilica. Oblika večine črk cirilice izvira iz grške pisave, nekatere črke pa so ohranile svojo glagoliško podobo (npr. šumniki, ki jih grška pisava ne pozna). S svojim imenom cirilica zaznamuje prispevek sv. Cirila pri ustvarjanju glagolice in s tem posredno cirilice.

23

MINI SLOVARČEK POZDRAVI Здраво (Zdravo) — Zdravo

Добро утро (Dobro utro) – Dobro jutro Добар ден (Dobar den) – Dober dan Добро вечер (Dobro večer) — Dober večer Добра ноќ (Dobra nok) — Lahko noč До видување (Do viduvanje) – Na svidenje

VPRAŠANJA Како си? (Kako si?) [neformalno] — Kako si? Какo сте? (Kako ste?) [formalno] – Kako ste? Добро сум (Dobro sum) — Dobro Колку е часот? (Kolku e časot) — Koliko je ura? Дали зборувате ...? (Dali zboruvate ...?) — Ali govorite…? словенечки (slovenečki) — Slovenski каде е тоалетот? kade e toaletot? - Kje je WC?

Да (da) – Da Не (ne) - Ne не разбирам( ne razbiram) – Ne razumem благодарам (blagodaram) – Hvala Молам Нема на што (Molam, nema na što) – Ni za kaj Извинете (Izvinete) – Oprostite

ŠTEVILKE 1 - еден - eden 2 – два - dva 3 – три - tri 4 – четири - chetiri 5 – пет - pet 6 – шест - shest 7 – седум - sedum 8 – осум - osum 9 – девет - devet 10 – десет – deset 100 – сто – sto 1 000 – илјада - ilyada

24

velika črka

Mala črka

izgovor java

Velika črka

Mala črka

izgovor java

a b v g d e ž z

m

А Б В

а б в

М

м н

n

Н

nj

Њ њ

o p

Г

г

О П Р С Т Ќ У Х Ц Ч Џ Ф

о п р с т ќ у ф ц ч џ х

Д

д

gj

r s t

Ѓ Е

ѓ

е

Ж

ж

kj

З Ѕ

з ѕ

dz

u

i j

f

И

и

h

Ј

ј

k

c č

К Л

к л

l

lj

Љ љ

š

Ш ш

25

HRANA IN PIJAČA Makedonska kuhinja je tipična balkanska kuhinja, a sta nanjo precej vplivali sosednji kuhinji Turčije in Grčije. Manj vpliva pa je bilo od ostalih evropskih kuhinj, kot recimo italijanske, nemške, madžarske, … Relativno toplo podnebje nudi pravšnje pogoje za rast številnih vrst zelenjave, zelišč in sadja, kar naredi makedonsko kuhinjo raznoliko. Znana je po šobski solati , ki jo dobimo ob vsakem obroku, nacionalni jedi Tavče - gravče (fižol v glineni posodi) ter nacionalni pijači mastika. Makedonija je znana po svojih sirih sirenje (podobno feta siru), kačkavalj (rumeni sir), jogurtu ter mleku. Tradicionalna kuhinja kombinira balkanske in sredozemske značilnosti, ki so jih podedovali od Turkov. Lepa primera sta taratur (jogurt s kumaricami) in pindzur (solata iz smetane, paprike in jajčevcev). Poleg pečenega mesa je vredno poizkusiti še selsko meso (dušena svinjina s papriko), shkembe chorba (juha z vampi), musako , sarma od lozov list (polnjeni grozdni listi), pastramajlija (makedonska pizza) in domači ajvar. Sladice so podobne kot na preostalem Balkanu. Vedno prisotne baklave, alva (halva), kadaif , tulumbe, palačinke in kompot. Makedonija ima zelo dobro razvito kulturo pitja kave. Turška kava je najbolj popularna, najlažje pa jo je dobiti v eni izmed 5000 tradicionalnih makedonskih kafan, medtem ko mlajša populacija raje pije kavo v modernejših barih. Zakaj turška kava? Kava v Turčiji ne raste. Doma je iz Etiopije, v 15. st. so jo pili v Jemnu, v 16. st. je prišla v Istanbul na osmanski dvor in Turki so jo prinesli v Evropo v 16. st., ko so oblegali Dunaj. Turška kava pomeni način priprave kave, tako da se zavre vodo, doda kavo in še malo povre. Med nealkoholnimi pijačami je potrebno poizkusiti boze (pijača iz koruzne moke), salep (pijača iz gomoljev orhidej) in kefir (pijača iz skisanega ali posnetega kravjega mleka). Od alkoholnih pijač je Makedonija najbolj znana po svojih vinih. V vinorodnem okolišu Tikveš letno pridelajo 55 milijonov litrov vina,

26

Made with FlippingBook - Online Brochure Maker