Oskarjeva Makedonija, Albanija in Kosovo

Francija in Italija na pariški konferenci sklenile, da Albanijo razdelijo med njene sosede. Veto na ta načrt je dal ameriški predsednik Woodrow Wilson. Albanija je tako znova postala suverena ter sprejeta v Društvo narodov leta 1920. Dvajseta leta 20. stoletja so prinesla močno politično razdelitev države na dva tabora. Konzervativce oziroma zemljiške posestnike je vodil Ahmed Bey Zogu. S pomočjo monarhistične Jugoslavije je strmoglavil pravoslavnega škofa Fan S. Nolija, ki je stal na čelu liberalnega političnega krila. Slednji je nato vladal deželi 14 let, sprva kot predsednik, zatem pa kot kralj Zog I. V obdobju vladanja kralja Zoga I. je imela zaradi zadolženosti izreden politični vpliv na Albanijo Italija, ki po izbruhu druge svetovne vojne leta 1939 dokončno zavzela deželo in izgnala kralja v Grčijo. Leta 1941 sta bili deželi priključeni še območji Kosova in Çamërie. Celotno Albanijo pa je pod svojo oblast vzela nacistična Nemčija po kapitulaciji Italije. Ta okupacija je trajala do novembra 1944. Kosovo je bilo po vojni vrnjeno Srbiji (takrat delu Jugoslavije), Çamëria pa Grčiji. Med 2. svetovno vojno komunistom s pomočjo Jugoslovanov uspe prevzeti nadzor nad državo po umiku Nemcev. Vodja postane generalni sekretar Komunistične partije Enver Hoxha. Sledijo obsežne reforme, nacionalizirajo industrijo, banke ter zemljo veleposestnikov, družba se spremeni v socialistično. Po Stalinovem vzoru je bilo kolektivizirano kmetijstvo. 1945-1985: v prvih letih komunistične oblasti je bila Jugoslavija državni zaveznik, ki je sodelovala gospodarsko in vojaško. Po razkolu med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo leta 1948 pa je na stran slednje stopil tudi Enver Hoxha. Novo sodelovanje je tako potekalo na relaciji Albanija-ZSSR , a le do zgodnjih šestdesetih let, ko je Albanija podprla po njenem bolj primerno Kitajsko v boju za vpliv v Vzhodnem bloku. Politično se je ločila od Sovjetske zveze, pa tudi od množice ostalih komunističnih dežel, ki naj bi po njenem vedno bolj zavračale idejo komunizma in se bratile s kapitalističnimi državami Zahoda. Oblast je po smrti Enverja Hoxhe nasledil prvi sekretar partije Ramiz Alia , ki je napravil nekaj reform kot poskus rešitve komunističnega sistema in propadajočega gospodarstva. Albanija je v času vladavine Enverja Hoxhe veljala za eno najbolj zaprtih dežel na svetu.

33