Oskarjeva Makedonija, Albanija in Kosovo

PRAVOSLAVJE Pravoslavje spada med tri večje veje krščanstva . Od katolištva se je ločilo po vzhodnem razkolu leta 1054. Razširjeno je predvsem v Vzhodni Evropi in na Bližnjem vzhodu. Za pravoslavje je značilno, da nima enotnega poglavarja, kot je papež pri katolikih. Vsaka državna ali narodna Cerkev je avtokefalna (samostojna) in ima svojega patriarha. Izraz pravoslavje ali ortodoksija pomeni vse tiste, ki po lastnem prepričanju prav slavijo Boga. Pravoslavni kristjani opisujejo ostale kristjane, zlasti katolike, z besedo heterodoksija - tisti, ki drugače slavijo Boga. Pravoslavje se deli na dve večji skupini Cerkva : Prvo skupino imenujemo Vzhodne pravoslavne Cerkve (ali Pravoslavne Cerkve v ožjem pomenu besede). Drugo skupino imenujemo Orientalske pravoslavne Cerkve ali Stare pravoslavne Cerkve. Med Vzhodne pravoslavne Cerkve (oziroma kratko kar Pravoslavne Cerkve) uvrščamo 15 avtokefalnih Cerkva, s popolnoma avtonomno notranjo ureditvijo: Srbska, Bolgarska, Albanska, Ameriška, … Naštete Cerkve se med seboj priznavajo kot enakovredne in enakopravne in so med seboj v polnem občestvu. Obstaja tudi nekaj Cerkva, ki si prizadevajo za samostojnost, a jih ne priznavajo vse ostale naštete Cerkve, zato jih ne moremo šteti kot polnopravne članice te skupine, npr.: Makedonska. VEROVANJE Vzhodne pravoslavne Cerkve priznavajo vsa verovanja, ki so skupna krščanskim Cerkvam . Še posebej verovanja, ki so bila sprejeta na prvih sedmih ekumenskih koncilih, in verovanja, ki jih vsebuje nicejsko-carigrajska veroizpoved. Poleg tega pa obstajajo tudi posebna verovanja oziroma verski nauki Vzhodnih pravoslavnih Cerkva. • Priznavanje apostolskega nasledstva . Pravoslavne Cerkve poudarjajo, da je Božja milost, ki je prešla z Jezusa na apostole, potem prešla s polaganjem rok pri duhovniškem posvečenju v nepretrgani verigi na današnje pravoslavne duhovnike in škofe.

14