Oskarjeva Severna Italija in San Marino

Oskarjeva

severna Italija

in San Marino

Št. licence 7732092 77-320924

Poslovni center Agencija Oskar t:+ 386 4 2014-333, +386 4 2014-332 f:+ 386 4 2014-331 avio@agencija-oskar.si

POLETITE Z NAMI •prodaja letalskih vozovnic •rezervacije hotelov •individualna potovanja •poslovna potovanja •sejmi in kongresi •vaš poslovni partner

KAZALO

ITALIJA - SPLOŠNO O DEŽELI.......................................................................................................4 IZVOR IMENA ITALIJA................................................................................................................................6 ZANIMIVOSTI O ITALIJI.............................................................................................................................6 GEOGRAFIJA.................................................................................................................................................. 7 PODNEBJE SEVERNE ITALIJE.................................................................................................................9 RASTJE V SEVERNI ITALIJI......................................................................................................................10 REKE IN JEZERA V SEVERNI ITALIJI....................................................................................................11 ZGODOVINA ITALIJE....................................................................................................................14 NASTANEK RIMSKE DRŽAVE................................................................................................................15 OD REPUBLIKE DO SVETOVNEGA IMPERIJA................................................................................16 OD CESARJA AVGUSTA DO PROPADA ZAHODNEGA DELA RIMSKEGA IMEPRIJA.......17 ČAS PRESELJEVANJA NARODOV IN SREDNJI VEK....................................................................19 HUMANIZEM IN RENESANSA V ITALIJI...........................................................................................20 18. IN 19. ST – NOVI VEK – ZDRUŽITEV ITALIJE ...........................................................................21 20. STOLETJE................................................................................................................................................21 SEVERNA ITALIJA PO REGIJAH..................................................................................................23 1. TOSKANA................................................................................................................................................23 2. LIGURIJA..................................................................................................................................................26 3. FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA.....................................................................................................29 4. LOMBARDIJA.........................................................................................................................................32 5. TRENTINO – ZGORNJE POADIŽJE (DOLOMITI) – SUDTIROL – JUŽNA TIROLSKA...34 6. BENEČIJA VENETO...............................................................................................................................38 7. EMILIJA ROMANJA..............................................................................................................................41 8. MARKE......................................................................................................................................................44 9. DOLINA AOSTA – VAL D´AOSTA...................................................................................................46 10. PIEMONT...............................................................................................................................................47 KRATEK ITALIJANSKO – SLOVENSKI SLOVARČEK......................................................................50 SAN MARINO – SAMOSTOJNA REPUBLIKA SREDI ITALIJE...................................................52 SPLOŠNO O DEŽELI..................................................................................................................................52 IZVOR IMENA – LEGENDA O SAN MARINU...................................................................................53 GEOGRAFIJA................................................................................................................................................53

ITALIJA - SPLOŠNO O DEŽELI

URADNO IME DRŽAVE: Republika Italija (Repubblica Italiana) USTANOVITEV DRŽAVE: 17. 3. 1861 REPUBLIKA: 12. 6. 1946 AKTUALNI PREDSEDNIK: Sergio Mattarella (od leta 2015) AKTUALNA MINISTRSKA PREDSEDNICA: Giorgia Meloni DRŽAVNI GRB: v sredini je peterokraka zvezda, obkrožena z vencem oljčnih vejic, na rdečem okrasnem traku piše Repubblica Italiana DRŽAVNA HIMNA: »Il canto degli Italiani« (Pesem Italijanov) POVRŠINA: 301.318 km 2 (97,61 % kopnega, 2,39 % vodnih površin) MEJNE DRŽAVE: Francija (4.88 km), Švica (730 km), Avstrija (430 km, Slovenija (232 km), dve enklavi - San Marino (37 km), Vatikan (3,4 km) DVE ENKLAVI V ITALIJI: Vatikan in San Marino EKSKLAVA V ŠVICI: Campione d´Italia MORSKA OBALA: brez otokov 1836 km, 7.600 km (Jadransko, Jonsko, Tirensko in Ligursko morje – del Sredozemskega morja) LEGA: država v južni Evropi, ob Sredozemskem morju, med Jadranskim in Jonskim morjem ter na zahodni strani med Tirenskim in Ligurskim morjem. Ima znamenito in unikatno obliko škornja, dva velika otoka (Sardinija in Sicilija) ter številne manjše. PREBIVALSTVO: 60.964.000 prebivalcev (2024) GOSTOTA PREBIVALCEV: 201 preb./ km 2 GLAVNO MESTO: Rim RELIGIJA: 84 % kristjani (katoliška vera je večinska), 1% islam, 12% ateisti in drugi URADNI JEZIK: italijanščina, v petih avtonomnih pokrajinah so priznani lokalni jeziki (nemščina, francoščina, slovenščina, retoromanščina, sardinski jezik, sicilijanski jezik …)

DENARNA ENOTA: evro (od leta 2002) MEDNARODNA KLICNA KODA: 0039

4

INTERNETNA DOMENA: .it ZASTAVA ITALIJE: z leve strani si sledijo trije enako veliki trakovi – zelena, bela in rdeča Italija je razdeljena na 20 regij. V tem vodniku bomo spoznali naslednje regije v severni Italiji: ∙ Furlanija Julijska krajina ∙ Benečija ∙ Lombardija

∙ Trentino – Zgornje Poadižje ∙ Val d´Aosta – dolina Aosta ∙ Piemont ∙ Emilija Romanja

∙ Toskana ∙ Ligurija ∙ Marke ∙ San Marino – samostojna državica v severnem delu Italije

V drugem vodniku vam bomo predstavili naslednje pokrajine Južne Italije: Umbrijo, Lacijo, Kampanjo, Abruzzo, Molise, Kalabrijo, Apulijo, Bazilikato ter Vatikan kot samostojno državo, za otoka Sardinijo in Sicilijo pa imamo poseben vodnik.

5

IZVOR IMENA ITALIJA O izvoru imena Italija obstaja več teorij. Najstarejša sega v stare grške čase. Pokrajino na jugu – današnja Kalabrija – so imenovali Italoi . Zelo stara teorija podpira ime Viteliu (Vitulu, Vitlo) , kar v stari grščini pomeni »dežela mladega goveda«. Druga grška zgodba pripoveduje o kralju Italusu , kralju grškega plemena Enotrov. Predrimski prebivalci osrednjega dela Italije so se imenovali Italiki . Sprva so imenovali Italija le južni del polotoka, kjer so živeli Enotri, kasneje pa tudi Italiki. Z združitvijo Enotrov in Italov so vse pogosteje skupno ozemlje imenovali Italija . Med vladanjem rimskega cesarja Avgusta se je ime Italija razširilo po celem polotoku. ZANIMIVOSTI O ITALIJI ∙ Pelagijska otoka Lampedusa in Lampione sta geološko gledano na afriški tektonski plošči. ∙ Čez Tunizijo in Lampeduso prihaja veliko prebežnikov iz Afrike v Evropo. ∙ Italija si s Francijo deli najvišji vrh Evrope – Mont Blanc (4.809 m), če seveda ne upoštevamo Elbrusa, najvišjega vrha gorovja Kavkaz (meja med Evropo in Azijo poteka severno od gorovja Kavkaz). ∙ Testenine, ki jih opisujemo kot značilno italijansko jed, v resnici prihajajo iz Azije – izvorno med Kitajsko in Mongolijo, v Benetke pa jih je prinesel srednjeveški popotnik in pisec Marco Polo. ∙ Italija pridela največ oljčnega olja in oljk kot plodov na svetu, sledi ji Španija. ∙ Naravni rezervat Isola della Cona (izliv reke Soče) sodeluje z našim Škocjanskim zatokom pri Kopru (opazovanje ptic, konji iz pokrajine Camargue …). ∙ Italija ima kot država največ naravnih in kulturnih znamenitosti, ki so pod Unescovo zaščito, kar 59 jih je! ∙ Legenda o rimski volkulji ter Romulu in Remu je med najbolj branimi legendami na svetu.

6

∙ Italija je že od nekdaj znana po umetnosti, modi, kozmetiki, parfumih, kulinariki, literaturi, glasbi, v sodobnem času pa tudi po tehnologiji in znanosti. ∙ Italijanska renesansa in humanizem sta ponesla ime Italije po vsej Evropi in tedaj znanem svetu; italijanski pisci, slikarji, kiparji in arhitekti niso imeli veliko konkurence. ∙ Katarina Medičejska se je poročila s francoskim kraljem Henrikom II. in bila kasneje kronana kot francoska kraljica. ∙ Svetovno znani francoski Cannes je bil do srednjega veka del Ligurije. ∙ Sloviti »pesto genovese« prihaja iz Ligurije. ∙ Priljubljena jed »fondue« prihaja iz doline Aosta, kjer jo imenujejo FONTINA. ∙ Torino je bil pet let glavno mesto združene Kraljevine Italije, in sicer med letoma 1861 in 1865, potem pa se je sedež države preselil v Rim. ∙ Znamenite »superge«, priljubljeno športno obuvalo, so imenovane po gričih z imenom Superga nad Torinom (Piemont), v Torinu pa je bila prva tovarna, v kateri so jih izdelovali. ∙ Priljubljeni »aperol spritz« izvira iz Benetk, to je pijača za užitke, sestavljena iz sode, vina prosecco in žganja. Izvirno ime je »Spritz veneziano«. Nemška beseda »spritz« je povezana s habsburškim vplivom v 19. stoletju, ko je Benečija spadala pod Avstrijsko cesarstvo. GEOGRAFIJA Italija je značilna južnoevropska država. Leži na Apeninskem polotoku, ki ma znamenito in unikatno obliko škornja. Na severu obdajajo Italijo Alpe (s Francijo si deli najvišji vrh Mont Blanc, 4.810 m), čez Apeninski polotok se raztezajo Apenini (najvišji vrh je Gran Sasso d'Italija, 2.912 m). V severnem delu Italije sta obsežni ravnini – Padska in Furlanska . Polotok obdajajo številni otoki – Sicilija in Sardinija sta največja, Elba , Eolski otoki , Stromboli , Liparski otoki , Pelagijski otoki (med katerimi je tudi Lampedusa) in številni drugi. Otok Lampedusa in sosednji Lampione sta že na afriški tektonski plošči. Italija se nahaja med Jadranskim in Jonskim (na vzhodu) ter Ligurskim in Tirenskim morjem. Do Albanije ločijo Italijo le 70 km široka Otranska vrata , med Sicilijo in Tunizijo je 140 km širok Sicilski preliv , med

7

Sardinijo in Korziko (Francija) pa je le 12 km. Med Sicilijo in Kalabrijo se nahaja Mesinska ožina , ki je dolga 32 km in široka med 3 in 8 km. GEOGRAFSKI POLOŽAJ: Najbolj severna točka – Predoi (Južna Tirolska) – 47° 5´ severno od ekvatorja. Najbolj južna točka – Lampedusa (Punta pesce spada) – 35° 29´ severno od ekvatorja. Najbolj vzhodna točka – Otranto (Apulija) – 18° 31´ Vzhodno od Greenwicha. Najbolj zahodna točka – Rocca Bernauda (Piemont) – 6°37´ vzhodno od Greenwicha. NAJVIŠJI VRHOVI Mont Blanc (Monte Bianco) 4.805 m (v literaturi zasledimo podatke tudi 4.807 ali 4.810) – na koncu alpske doline Aoste na meji med Italijo in Francijo. Matterhorn (Monte Cervino) 4.478 m – na meji med Italijo in Švico. Gran Sasso d´Italija 2.912 m – najvišji vrh Apeninov, nahaja se v regiji Abruzzo. NAJNIŽJA TOČKA Jolanda di Savoia – 3,44 m je majhen kraj, imenovan po Jolandi Savojski, nahaja se v Emiliji Romanji in je najnižja točka v Italiji, saj je tri metre pod morsko gladino.

8

PODNEBJE SEVERNE ITALIJE Italija na severu sega v srednjo Evropo in v visoke Alpe, zato ima bolj pestro podnebje od južne Italije: ∙ gorsko in visokogorsko – Alpe in Apenini ∙ subtropsko celinsko – Padska in Furlanska nižina (z močnim vplivom Mediteranskega morja) ∙ mediteransko in submediteransko – Benečija, Furlanija, Ligurija, Emilija Romanja. GORSKO PODNEBJE Značilne so dolge, zelo hladne in snežene zime, ki omogočajo vse zimske športe, prijetne pomladi in jeseni (primerne za pohodništvo in alpinizem) ter kratka, topla, sončna poletja, začinjena s poletnimi nevihtami, omogočajo številne poletne gorske dejavnosti. Kot primer navajamo slavno smučarsko središče v Dolomitih Arabba , kjer je: Nadmorska višina je 1.602 m, sodi v regijo Benečija, tam živi 275 stalnih prebivalcev, je zelo priljubljeno zimsko in poletno smučarsko središče. Zanimivost so južna pobočja Alp, ki segajo v italijanske ravnice, znana so po obilici sončnega obsevanja in zato idealna za nasade vinske trte, različnega sadja, zelenjave in oljk. SUBTROPSKO CELINSKO PODNEBJE z vplivom Mediterana Dokaj hladne zime, temperatura se lahko spusti tudi pod 0 °C, pogosto deževje, tudi sneg ni redek. Pomladi in jeseni so prijetne, zmerne temperature in dovolj padavin, poletja dolga in vroča, skoraj brez padavin, zato je nujno umetno namakati polja. Za primer bomo vzeli industrijski, kulturni in izobraževalni center Severne Italije MILANO , glavno mesto regije Lombardije. Povprečna januarska temp. je 5 °C (velikokrat pod lediščem, oblačno, megleno vreme), zabeležen rekord -15 °C. Povprečna julijska temp. je 24 °C (vroča vlažna poletja, tudi do 35 °C). ∙ povprečna januarska temp.: -8 °C, ∙ povprečna julijska temp.: +11 °C, ∙ skupna količina padavin:1.677 mm.

9

Padavine: 751 mm. Poleti piha sicer za obmorski svet značilna tramontana, ki prijetno hladi prebivalce. Pozimi tu in tam pihajo vetrovi z Alp, ki obkrožajo Milano s severne in zahodne strani, sicer pa mesto ni pretirano vetrovno. MEDITERANSKO PODNEBJE (spada med subtropska podnebja) Tako Ligurska kot Jadranska obala imata (tudi globoko v notranjost) značilno mediteransko ali sredozemsko podnebje. Mile, deževne, kratke zime, prijetne pomladi in jeseni ter dolga, vroča in sušna poletja. Za primer vzemimo Genovo , glavno mesto Ligurije. Povprečna januarska temp. je 9,1 °C (rekord: 20 °C leta 2002 in -8 °C leta 2012). Povprečna julijska temp. je 25 °C, rekordna pa 38,1 °C avgusta 2015. Padavin ima Genova povprečno 1.039 mm, kar je več kot jih imajo običajno obmorska mesta. Razlog pa je lega Genove pod vsaj 1.000 m visokimi Apenini tik za mestom. RASTJE V SEVERNI ITALIJI Se seveda ujema s podnebjem. V Alpah so značilni višinski rastlinski pasovi, južna pobočja so toplejša, bolj osončena in gozdna meja je višje – sega do 2.000 metrov. Na višini med 1.500 in 1.800 metri so značilne lepe planinske trate in grmičevje (ruševje) s številnimi gorskimi rožami. Poleti privabljajo obiskovalce, tako planince kot alpiniste, gorske kolesarje in ljubitelje športov na alpskih rekah. V Dolomitih so izjemni macesnovi gozdovi, nad katerimi se dvigajo priostreni vrhovi. Padska in Furlanska nižina sta izjemno rodovitni. Obe nižini sta nasuti z ledeniškimi in rečnimi sedimenti, v tisočletjih obdelave pa se je razvila rodovitna prst. Zaradi številnih rek lahko kmetje namakajo svoje obdelovalne površine in tu raste prav vse (žitarice, različna zelenjava, vinska trta, oljke, breskve, marelice, češnje, jagode ...), celo riž, ki je značilna azijska rastlina in zahteva monsunsko podnebje. Obe nižini sta idealni za izdatno pridelovanje hrane. Naravne pokrajine skoraj ni več, razen v zavarovanih območjih – delta reke Pad, Isola dela Cona (izliv reke Soče) in druga območja.

10

LIGURSKA OBALA IN JADRANSKA OBALA , ki imata značilno mediteransko podnebje, imata seveda tudi vse, kar sodi med mediteranske rastline – agrume (limone, pomaranče, mandarine …), vinsko trto, različne dišavnice (origano, bazilika, majaron, lovor, sivka, meta, melisa, rožmarin …), neštete oljke (po pridelavi oljčnega olja in oljk kot plodov je Italija prva na svetu), različno cvetje, denimo bugenvilija, oleandri, rumena žuka ali brnistra, kraški ruj, ki rdeče zažari jeseni, in številne druge, ki nas razveseljujejo. Ligurska obala je posebno privlačna spomladi, saj vse vasice in mesteca dobesedno zacvetijo. RASTJE V SEVERNEM DELU APENINOV – Marke, Toskana in Umbrija so čudovite dežele, z rahlo nagubano pokrajino, vinorodnimi griči in rodovitnimi ravnicami, kjer uspeva vse, kar smo že našteli. Pravi užitek se je peljati po teh pokrajinah, kjer vse diši, cveti in brsti. Na domačih tržnicah v mestih in vaseh lahko kupimo doma narejene sire, mesnine, pesto, testenine, oblikovane z rokami, različna vina, likerje, posušene gobe in različne pripravke s tartufi. Tako kot v Istri so tartufi značilni za vse tri pokrajine. REKE IN JEZERA V SEVERNI ITALIJI V Severni Italiji je na srečo tamkajšnjih kmetov veliko rek. Največja, najdaljša in najbolj vodnata je seveda reka Pad (652 km), ki izvira v Alpah na zahodni meji in teče po Padski nižini do Jadranskega morja. Ima ogromno porečje in s tem namakalno področje. Seveda pa so v Severni Italiji od Furlanske, preko Beneške do Padske nižine pomembne še številne reke, ki vse izvirajo v Alpah. Na skrajnem vzhodu iz Slovenije priteče naša lepotica Soča (Isonzo) in se izliva v majhni zaščiteni delti Isola della Cona. V smeri proti zahodu si sledijo večje reke: Tilment (ki se nekajkrat dotakne slovenske narodnostne meje v Italiji), Piava (kultna reka, saj so v Kobariškem preboju do te reke Avstrijci pregnali Italijane v 1. svetovni vojni, kasneje pa vojno, seveda, izgubili), Adiža (reka ki teče skozi Verono in prav tam naredi velik okljuk, ki omogoči nastanek rimskega mesta), Mincio (ki izteka iz Gardskega jezera in miroljubno teče proti Jadranu, še prej pa se izlije v reko Pad), iz severnih Apeninov pritekajo v Padsko nižino manjše mediteranske reke, ki pa imajo to značilnost, da poleti večinoma presahnejo.

11

JEZERA SEVERNE ITALIJE so svetovno znana. GARDSKO: 368 km 2 veliko jezero, ledeniškega nastanka, dolgo 51,9 km in široko največ 16,6 km, največja globina jezera je kar 346 m. Ob jezeru potekata vinska in oljčna cesta z vrsto odličnih ponudnikov. Najboljše lokalno vino je bardolino, imenovano po kraju Bardolino. Jezero ima številne otoke, med njimi pet večjih. Po jezeru stalno vozijo ladje za domačine in turiste. Na obali jezera so številna prijetna mesteca in vasice, ki jih je vredno obiskati: zgodovinski Sirmione (Scaligerijev grad iz 13. st., Grotte di Catullo), Peschiera del Garda, Lazise, Molcasine, Riva del Garda, Limone del Garda, Tremosine in številne druge. Okolica jezera ima milo submediteransko podnebje, izjemno primerno za rast vinske trte, oljk in različnega sadja. Izjemno je razvit turizem, obala je prava riviera, le da po jezeru plavajo labodi in račke. Tu je tudi znani Gardaland, vodni park Caneva, filmski studii in številne druge atrakcije. Zanimivo je, da se prav ob Gardskem jezeru srečujejo tri italijanske regije – Lombardija, Benečija in Trentino – Zgornje Poadižje. LAGO MAGGIORE: je drugo največje italijansko jezero, dolgo je skoraj 65 km in široko največ 10 km, obsega pa 212 m 2 . Tudi to jezero je zelo globoko, najgloblja točka je kar 372 m globoko. Zajeda se globoko v Alpe in je ledeniškega izvora. Severni del jezera je povsem alpsko obarvan – kar se tiče podnebja, rastja ter človekovih dejavnosti. Severni del jezera sega v Švico. Na jugu pa sega v Padsko nižino in je v območju submediteranske klime in rastja. Tudi tu zelo dobro uspeva vse mediteransko rastje – oljke, vinska trta, sadje in vsa zelenjava. Na severnem delu jezera se dviga pogorje izjemne švicarske gore Monte Rosa (4.618 m). Jezero je izjemno turistično obiskano, tako z italijanske smeri (bližina Milana), a tudi iz švicarske. Številna mesteca in vasice privabljajo domače in tuje turiste. Posebna znamenitost so Boromejski otočki – Isola Madre, Isola Bella, Isola dei Pescatori in dva majhna Isolina. Zaslužijo si celodneven izlet in tam si človek kar zaželi ostati kak dan več. Poleg Boromejskih otokov ima jezero še več otokov, ki so vsak zase zanimivi.

12

LAGO DI COMO: je veliko 146 km 2 in je tretje največje v Italiji. Nahaja se v regiji Lombardiji. Dolgo je 46 km in široko največ 4,5 km. Je pa zelo globoko, kar 425 m, in tako je najgloblje jezero v Srednji in južni Evropi, prekašajo ga le norveška jezera. Njegovo pravo ime je Lario, a se redko uporablja. Jezero je izjemno priljubljen cilj številnih domačih in tujih turistov, romantične vasice na obali kar vabijo. Jezero je zanimive oblike narobe obrnjene črke Y. Na severu se nahaja mestece Colico, na jugu pa na obeh krakih Como in Lecce. Med mesti poteka urejen ladijski promet, pomemben tako za domačine kot turiste. Podnebje ob Comskem jezeru je submediteransko. Zime so mile (povprečno okrog 7 °C januarja), do 25 °C je v juliju in avgustu. Značilni so vročinski valovi, ko temperatura doseže celo 38 °C. Voda v jezeru se segreje do 26 °C in je tako poleti plavalno jezero. Temperature jeseni in pomladi so zelo prijetne (20–22 °C), s kar precej dežja, kar dobro vpliva na kmetijstvo v zaledju jezera. Skupna količina padavin je 1.602 mm, največ dežja pade v mesecu maju (210 mm). Okrog jezera so številne vile nekdanjih imenitnikov in bogatašev. Nekatere so spremenjene v muzeje in jih lahko obiščemo, samo jezero pa ponuja številne aktivnosti na vodi in v bližnji okolici (planinski pohodi, kolesarjenje …). LAGO D`ISEO Jezero se nahaja med jezeroma Como in Garda. Je ledeniškega nastanka (kot vsa severno italijanska jezera), površina znaša 65 km2. Dolgo je 25 km in široko samo 4 km tam, kjer je najširše. Je kar globoko, saj se najgloblja točka nahaja 251 m pod vodno gladino. Nahaja se v dolini Camonica (Val Camonica). Vasice okrog jezera so zelo lepe, izjemno urejene in čiste. Jezero krasi velik otok Monte Isola. Ta otok je največji naseljeni jezerski otok v Evropi. Je zelo gorat, najvišja točka s cerkvijo je kar 600 metrov nad jezersko gladino! Jezero se zajeda globoko v Alpe, vseeno pa je podnebje in rastje ob njem povsem mediteransko. Največja specialiteta so jezerske ribe, pripravljene z mediteranskimi dišavnicami in domačim oljčnim oljem. Odlično je tudi lokalno vino.

13

ZGODOVINA ITALIJE Je dolga in zapletena, vsaka regija, provinca in mesto ima svojo. Zato se bomo tu dotaknili le glavnih zgodovinskih podatkov. PRAZGODOVINA Najstarejše ostanke paleolitskega pračloveka so našli v pokrajini Emilija Romanja. Stari so kar 850.000 let, izkopali pa so jih na griču Mont Poggiolo , ki z 212 metri leži ob vznožju Apeninov. Neandertalci so živeli na območju Apeninskega polotoka pred 200.000 leti. Pred 40.000 leti pa se je tu naselil sodobni človek. Riparo Mochi je arheološko najdišče na Ligurski obali, kjer so v pol-jamah in skalnih spodmolih našli ostanke sodobnega človeka. Arheologi menijo, da so ti artefakti med najstarejšimi v Evropi. PREDRIMSKI PREBIVALCI Večina predrimskih prebivalcev Italije je pripadala Indoevropejcem, nekatere skupine pa ne. Mednje štejemo slavne Etruščane , stare Sardince ( nuragiška kultura – srednja bronasta doba, okrog 1.800 pr. n. št., nurage so kamnite stolpičaste utrdbe) ter Sicani (živeli so na Siciliji med grško kolonizacijo, o njih piše grški zgodovinar Tukidid, prišli pa naj bi z Iberskega polotoka) in Elimiani (živeli so v zahodnem delu Sicilije) na Siciliji. Znano ljudstvo so bili tudi Retijci (kasneje provinca Raetia), ki so živeli v Alpah, njihov jezik je bil soroden etruščanskemu. Od leta 1991 pa je, seveda, svetovno znan Otzi . To je pračlovek (izjemno dobro ohranjena mumija v ledeniku Similaun, gora z istim imenom je visoka 3.606 m), ki so ga našli na meji med Italijo in Avstrijo – Otztaller Alpen, ki datira v leto 3.400 do 3.100 pr. n. št. Povsem naključna najdba Otzija je povsem spremenila pogled na tokove zgodovine v Alpah. ETRUŠČANI so najbolj znani predrimski prebivalci Italije. Njihove mestne državice, ki so jih družili skupna kultura, jezik, navade, so zavzemale današnjo Toskano, Umbrijo, del Emilije Romanje in obalne pokrajine Lacija, jugovzhodno Lombardijo, južno Benečijo, dolino reke Pad, severni del Kampanje. Arheološki dokazi segajo v leto 900 pr. n. št., to je bila sicer železna doba tako imenovane »villanovske« kulture. Etruščanska kultura je cvetela, dokler je niso Rimljani postopno vključili v svojo rastočo državo. Zadnja etruščanska mesta so padla pod rimsko

14

oblast leta 27 pr. n. št. Etruščani so razvili svojo pisavo iz starogrške inačice z otoka Evbeja. Njihov politični sistem je temeljil na veliki moči majhnih mestnih državic in celo posameznih bogatih družin. Jezik je težko razumljiv. Vemo, da so imeli razvito trgovino, obrt, kulturo in da so živahno izmenjevali dobrine s svojimi sosedi. Značilne so bile velike družinske grobnice, iz katerih so arheologi izkopali številne dragocene predmete kot grobne pridatke. Sami sebe so imenovali Rasenna ljudstvo. Srce njihove države je bila Etruria, na mestu današnje Toscane. Iz virov sklepamo, da so bili močno povezani s starimi Grki. Nakit, kipci, oblačilna kultura in bivalna kultura pa kažejo močan vpliv vzhodnih kultur na Etruščane. Pred nastankom velike Rimske države so Feničani in Grki postavili svoje obalne kolonije na Siciliji, Sardiniji ter južnem delu Apeninskega polotoka. Niso prodirali globoko v notranjost, cilj je bilo živahno trgovanje, izgradnja pristanišč in izmenjava novic ter kulture. NASTANEK RIMSKE DRŽAVE Ustanovna letnica nastanka mesta Rim je 753 pr. n. št. Takrat je na sedmih gričih (Kapitol, Celij, Aventin, Eskvilin, Viminal, Kvirinal in Palatin) nastalo mesto. O nastanku in imenu govori zanimiva legenda, ki je povezana z dvojčkoma in volkuljo. Res pa je, da so se prebivalci naselili na gričih predvsem zato, ker je reka Tibera stalno poplavljala. LEGENDA O ROMULU IN REMU TER VOLKULJI Sredi današnje Italije sta se rodila kraljevska dvojčka. Imenovali so ju Romul in Rem. Vsi prebivalci so ju oboževali. Vendar pa se je njun stric počutil ogroženega, saj si je zelo želel prestola. Dvojčka je položil v široko košaro in jo odnesel v močvirje ob reki Tiberi. Ta naj bi narasla in košaro odnesla v morje, kjer bi se dvojčka utopila. Vendar pa ju je v močvirju našla volkulja. Ker je izgubila svoje mladiče, ju je posvojila, ju hranila in vzgajala. Pozneje so dvojčka našli pastirji in pri njih sta odrasla. Izvedela sta resnico o svojem poreklu, zgradila mesto na sedmih gričih, žal pa sta se sporekla glede imena novega mesta. Vsak od njiju je želel, da bi mesto nosilo njegovo ime. V sporu je Romul ubil brata Rema in dal mestu ime Roma. To ime nosi glavno mesto Italije še danes.

15

OD REPUBLIKE DO SVETOVNEGA IMPERIJA Prvi dve stoletji in pol je bila Rimska država kraljevina. Leta 509 pr. n. št. pa so Rimljani vrgli s prestola zadnjega kralja in ustanovili republiko. Kratica SPQR pomeni Senat in ljudstvo Rima. Ta kratica se pojavlja na uradnih listinah, kamnitih spomenikih in na rimskih novcih. Demokracija, torej vlada ljudstva, pa je veljala, seveda, le za bogate Rimljane. Rimljani so postopno osvajali grške in feničanske kolonije, povezali so se z Etruščani, Kelti in drugimi ljudstvi ter po korakih širili svojo državo po vsem Apeninskem polotoku. Ko so osvojili ves polotok, so začeli osvajati Zahodno Evropo, centralno Evropo, severno Afriko in daleč proti vzhodu, tja do Perzije (današnji Iran). Eden najpomembnejših rimskih državnikov in osvajalcev je bil zanesljivo Gaj Julij Cesar , ki je živel od leta 100 do 44 pr. n. št. Bil je član prvega triumvirata (poleg njega še Pompej in Kras) in zaradi spletk okrog vodenja države zahrbtno ubit. Julij Cezar je bil edini v zgodovini, ki je uspešno premagal Britanijo, prečkal je reko Ren in osvojil germanske dežele. Ko je s svojo vojsko nameraval osvojiti mesto Rim, je »prečkal reko Rubicon«. Še danes rečemo, da prečkamo reko Rubikon, ko vemo, da ni več vrnitve. Takrat je postal Cesar diktator in si s tem nakopal kar veliko sovražnikov – kljub vojaškim zmagam. Uvedel je veliko novosti, tudi koledar (danes Julijanski koledar). Bil je večkrat poročen, zvezo pa je imel tudi s slovito Kleopatro, z njo sina Cesariona, vendar po njegovem umoru sled za sinom izgine. Leta 44 pr. n. št. ga je pri seji senata ubil njegov prijatelj Brutus. Še danes rečemo »brutalno«, če je neko dejanje zares grozno. Med leti 27 pr. n. št. in 14 n. št. je Rimski državi vladal Julius Cesar Oktavijan Avgust . V njegovem obdobju je bil v velikem imperiju čas miru in blagostanja (sam je uveljavil Pax Romana in Pax Augusta, torej z zakonom ukazan mir v državi). Avgust je bil posvojenec Julija Cezarja in že kot mladinec deležen velikih časti. Z imenom je podedoval tudi lojalnost rimskih legij in spoštovanje prebivalcev rimske države. Oktavijan Avgust je skupaj z Markom Antonijem in Markom Lepidusom tvoril drugi triumvirat. Avgust se je znebil obeh, Mark Antonij je celo po izgubljeni bitki pri Actiumu (31 pr. n. št.) skupaj z ženo Kleopatro (egipčanska kraljica ptolemajske dinastije) naredil samomor. Oktavijan Avgust je namreč uspešno premagal egipčansko vojsko, zavzel Egipt

16

in ga spremenil v rimsko provinco. Avgust je v svojem dolgem času vladanja dramatično povečal državo, ustanovil province – Panonia, Noricum, Raetia, Dalmatia, Dacia, prodiral proti vzhodu, v državi je ustanovil stalne vojaške posadke za ohranjanje miru in notranjo policijo. Gradili so kamnite ceste, delovala je pošta, pobirali so davke na vse dejavnosti in šteli prebivalce, da so imeli nadzor nad vojaškimi obvezniki. Vsekakor je Avgust za tiste čase organiziral zelo moderno državo. Cvetela je kultura, prav tako umetnost, znanost, šolstvo. OD CESARJA AVGUSTA DO PROPADA ZAHODNEGA DELA RIMSKEGA IMEPRIJA Cesarja Avgusta je nasledil njegov posvojenec Tiberij . V naslednjih 450 letih se je zvrstilo veliko cesarjev, ki so pustili različne sledi. V tej knjižici ne predstavljamo vseh, izpostavljamo le pomembnejše: Cesar Kaligula (vladal od 37 do 41 n. št.) je bil zelo sposoben vladar, vendar pa so ga zaradi negativnih lastnosti (sebe je predstavljal kot boga v človeški podobi, svojega konja je hotel postaviti za konzula, njegov značaj je bil sadističen in zelo brutalen, bil je hitre jeze …) pri 28 letih ubili. Cesar Klavdij (41–54) je nastopil vlado kot zadnji sorodnik cesarja Avgusta, zelo izobražen, moč je dosegel s pomočjo vojske, ki jo je bogato nagradil. Dokončal je osvajanje severne Afrike in utrdil moč provinc po celem cesarstvu. Zelo je cenil grško kulturo in umetnost, celo oblačil se je v grškem slogu. Bil je večkrat poročen. Zaradi zapletenega nasledstva ga je žena Agripina dala umoriti in postavila na prestol Nerona. Cesar Neron (54–68) je prva leta vladal demokratično, s spoštovanjem tedanjih meščanskih pravic, kasneje pa vse bolj diktatorsko in nerazsodno. V nasprotju s pravili je sam postavljal kralje provinc, leta 64 so ga obsodili, da je kriv za velik požar v Rimu, kar pa nikoli ni bilo dokazano. Leta 68, potem ko so ga zapustili vsi pristaši, je naredil samomor. Cesar Vespazijan (69–79) je prišel na oblast s podporo vzhodnih legij. Takrat je bila država nestabilna, vpeljal je številne denarne reforme, utrdil moč provinc, znan je bil po velikih gradbenih projektih, med njimi

17

tudi gradnja Koloseja v Rimu. Cesar Trajan (98–117) je bil izjemno sposoben, imenovan tudi kot dobri cesar, v njegovem času je Rimska država dosegla največji ozemeljski obseg, uvedel je tako imenovano socialno politiko z veliko pomočmi državljanom, med drugim tudi »alimenta«. Za Trajanovo obdobje se je v zgodovini uveljavil izraz »zlata doba«, senat mu je leta 114 podelil naziv OPTIMUS – najboljši. Cesar Hadrijan (117–138) je bil sirota, ki ga je cesar Trajan posinovil. Bil je zelo izobražen, rad je potoval in vse, kar je prebral, je (po virih) hotel videti s svojimi očmi. Velika država se je v njegovem času rahlo skrčila. Dal je postaviti veliki LIMES – HADRIJANOV ZID za zaščito pred vpadajočimi narodi z vzhoda. Limes je potekal po provinci Panoniji, po reki Donavi. Cesar Mark Avrelij (161–180) je svojega očeta izgubil že kot otrok, posinovil in posvojil ga je tedanji cesar Antonin Pij. Ko je ta umrl, je prišel na prestol Mark Avrelij, ki je želel vladati skupaj z bratom, prav tako posvojenim Lucijem Verom. Imela sta veliko problemov, kajti konec 2. st. so začela z vzhoda in severa vdirati v državo barbarska ljudstva. Cesar Karakala – Marcus Avrelius Severus (198–217) – na prestol ga je postavil njegov oče Septimij Sever kot otroka in kot sovladarja. Enako je storil z drugim sinom – Geta. Ko je umrl, je Karakala dal ubiti brata (leta 211) in je zavladal sam. Znan je bil po tiranskem vladanju, z enim odlokom je podanikom dal pravice, z drugim jih je odvzel. V državi je uveljavil višje davke, vojska je terjala vedno več sredstev, z vseh strani neba so vdirali tuji narodi v Rimsko cesarstvo. Predstavljal si je sebe kot drugega Aleksandra Makedonskega in začel prodirati daleč na vzhod. Pri komaj 29 letih je bil zato žrtev dobro organiziranega atentata. Karakala pomeni črni plašč, ki ga je rad nosil. Tretje stoletje je bilo stoletje mnogih cesarjev, ki so poskušali ohraniti veliko cesarstvo. Bilo je veliko uporov sužnjev, uporov v vojski in v provincah. Cesar Dioklecijan (284–305) se je rodil v revni družini v Dalmaciji, v Solinu blizu Splita. Bil je zelo sposoben in je naredil imenitno vojaško kariero. Za cesarja ga je postavila rimska vojska, za socesarja si je pametno izbral Maksimilijana, leta 305 pa je odstopil in pozneje umrl naravne smrti. Zgraditi je dal čudovito palačo v Splitu. Bil je zelo pomemben vladar, v državo je ponovno vpeljal red, številne reforme,

18

zapleteno »tetrarhijo« in preprečil, da bi sistem države propadel. Tudi sam se je upokojil in živel do smrti v svoji palači v Splitu. Je pa uvedel cesarski kult, preganjal kristjane in zaradi tega je imel veliko težav. Cesar Konstantin I. ( 306–337) je izpeljal veliko reform, staro grško kolonijo Bizanc je spremenil v Konstantinopolis – središče vzhodnega dela cesarstva, ki je živelo še naslednjih tisoč let. Izjemnega pomena pa so bile njegove verske reforme. Leta 313 je v Rimskem imperiju izenačil vse vere. Sloviti Milanski edikt je predvsem do tedaj zatiranim kristjanom omogočil svobodno veroizpoved. Cesar Konstantin je s tem zanesljivo zaustavil propadanje rimskega imperija. Romulus Augustus je bil zadnji cesar zahodnega dela Rimskega imperija. Leta 476 ga je odstavil germanski vojskovodja Odoaker . Romulus Augustus je lahko zbežal s svojo družino v podeželsko vilo. Zgodovina se zanj ne zanima več. Kot zanimivost lahko navedemo, da je bila njegova mama doma s Ptuja. S tem dogodkom se je v Italiji zaokrožilo obdobje tisočletnega imperija, na vzhodu pa je še tisoč let obstajala Bizantinska država . ČAS PRESELJEVANJA NARODOV IN SREDNJI VEK Po razpadu velike Rimske države je bilo v Evropi zelo nestabilno obdobje. Mnogi narodi so se premikali in iskali svoj prostor pod soncem, kot radi rečemo. Sprva je Italija spadala pod Odoakerjevo kraljestvo, v širšem pomenu pod Ostrogoti, v 6. stoletju pa so prišli na to ozemlje še Langobardi, z vzhoda so prodirali Sloveni, Huni, Vandali … Pogosto to obdobje imenujemo »temni srednji vek«. Nekatere dele Italije so nadzorovali tudi Bizantinci. Pri Emiliji Romanji bomo omenili mesto Ravena , ki je bilo od leta 402 pa do 476 središče Zahodnega dela rimske države. Prav tu je Odoaker odstavil zadnjega rimskega cesarja Romulusa Augustusa. Tudi kasneje je bila do leta 751 središče bizantinske vlade v Italiji. Najbolj znani cesar je bil Justinjan s soprogo Teodoro. Zato je Ravena danes Unescov cilj za množice obiskovalcev. Konec 8. stoletja je večini Evrope zavladal francoski Karel Veliki . Italija je padla pod njegovo oblast in postala kraljevina. Karel Veliki je dovolil,

19

da je nastala Papeška država . S tem pa se je začela večstoletna bitka med podporniki papeštva – GIBELINI in pristaši posvetne oblasti GVELFI. Ta filozofija se je razširila tudi drugod po Evropi. V srednjem veku so se na območju Italije močno okrepile majhne svobodne republike – Benetke, Genova, Sienna …Trgovci in obrtniki so postali vse bogatejši in uspešni ter so kot meščanski sloj vse pogosteje posegali po oblasti. Firence so postale središče bančništva, industrije sukna in svile, umetnosti in izobraževanja. Posamezne državice so se udeleževale križarskih pohodov. Srednji vek je kljub mračnosti dal umetnike kot so Dante , Petrarca , Giotto … Marco Polo se je odpravil s stricem na Daljni vzhod, od koder je prinesel številne novosti (tudi testenine). Zaradi več epidemij kuge je konec 14. stoletja umrlo najmanj 33 % vseh prebivalcev Apeninskega polotoka. HUMANIZEM IN RENESANSA V ITALIJI Po razpadu slavne Rimske države sta humanizem in renesansa drugi višek, ki je Italijo popeljal v zgodovino človeštva. V tem času so s trgovino, obrtjo, pomorstvom in drugimi dejavnostmi zelo obogatele manjše mestne države v današnji Italiji. Med seboj so se zaradi zaščite interesov povezovale v lige, na severu so jih ogrožali Germani, na jugu pa Arabci in Turki. Zaradi blagostanja, dobičkov iz novo osvojenih dežel in splošnega stanja v Evropi so se razvila nova gibanja v umetnosti in znanosti. Začel se je razcvet humanizma in renesanse , pri obeh pa so imele italijanske državice eno od vodilnih vlog. Takrat se je tudi začelo večstoletno nasprotovanje med zaščitniki papeža in Papeške države (gvelfi) in pripadniki posvetne oblasti (gibelini). V tem času so se krepile državice, ki so imele državno obliko republike (Benetke, Genova, Firence) in druge, ki so jim vladale pomembne plemiške družine (recimo Visconti in Sforza v Milanu, Savoia v Piemontu …). Italija ni bila enotna, razdeljena je bila na številne državice, ki so odigrale vsaka svojo pomembno vlogo do 19. st. Vsekakor pa se je v 15. in 16. stoletju izjemno razvila umetnost – poezija, proza, arhitektura, slikarstvo, kiparstvo, filozofija, dramatika … in dala velika imena italijanske renesanse. Renesanso delimo sicer na štiri velika

20

obdobja – protorenesansa, zgodnja renesansa, visoka renesansa in manierizem, tu pa bomo izpostavili le največja imena: Sandro Botticelli, Verrocchio, Leonardo da Vinci, Michelangelo, Rafael, Andrea del Santo, Coreggio, Giovanni Bellini, Tizian, Donatello, Andrea Palladio in številni drugi. S svojimi deli so vplivali na modne trende po Evropi. Italijanski arhitekti in slikarji so bili izjemno priljubljeni na evropskih dvorih. Vzporedno se je razvijala tudi glasba. Razmahnilo se je šolstvo, tudi znanost … Že v 16. stoletju se je razvila protireformacija . Močne države so oblegale italijanske mestne državice in od njih zahtevale visoke davke v zameno za mir in samostojnost. Poleg tega se je trgovina počasi začela premikati na Atlantik. Razvile so se nove čezoceanske morske poti ter poti okrog Afrike. Sredozemlje in sredozemska, torej tudi italijanska pristanišča, so postopno izgubljala pomembnost, ki jih je spremljala prej vso zgodovino. Celo 17. in 18. stoletje se posamezne italijanske državice borijo za svoj obstoj, moč in pomen. 18. IN 19. ST – NOVI VEK – ZDRUŽITEV ITALIJE Francoska revolucija je zamajala fevdalne temelje Evrope. Pretresla je stare miselnosti, Napoleon je malo kasneje pravzaprav zavzel večino Evrope. Tudi italijanske državice so druga za drugo padale pod njegovo oblast, celo Benetke in Ligurija, ki sta dolgo ohranili samostojnost. Po Dunajskem kongresu se stanje v Italiji ni vrnilo v prejšnje čase. Furlanija Julijska krajina, Benečija in Lombardija so pripadle Avstrijski monarhiji. Na območju Italije se je začelo gibanje za združitev Italije v eno državo – risorgimento . Najpomembnejša oseba je bil Giuseppe Mazzini , ki je ustanovil gibanje Mlada Italija. Druga pomembna oseba je bil slavni general in revolucionar Giuseppe Garibaldi . Bili sta dve vojni za neodvisnost, prva se je začela 17. 3. 1861. Prvi kralj je bil Viktor Emanuel II., prva prestolnica Torino, kasneje Firence in šele leta 1870 Rim. 20. STOLETJE Prvo svetovno vojno je Italija začela na strani Centralnih sil . Kasneje je podpisala Tajno Londonsko pogodbo , prestopila tabor in spomladi

21

1915 odkrito stopila na stran Antantnih sil. Vojno je končala kot zmagovalka, s tem pa dobila velik del primorske Slovenije, Istro, Kvarner z otoki in severno Dalmacijo. Med obema vojnama so se v Italiji začele krepiti fašistične sile. Sprva je bil del Italijanov navdušen nad rusko revolucijo, vendar pa so postale zelo popularne Mussolinijeve »črne srajce« in njegova »Nacionalna fašistična stranka«. Mussolini je začel velika javna dela po celi Italiji, tako je zaposlil veliko brezposelnih delavcev. Nagrajeval je matere z več otroki in si krepil podporo. Kasneje se je povezal z nacistično Nemčijo, Japonskim imperijem in Španci (diktator Franco). Leta 1935 so fašisti napadli Etiopijo in ustanovili Italijansko vzhodno Afriko. V 2. sv. vojno so se vključili leta 1940. Leta 1943 so 8. 9. kapitulirali. Po 2. sv. vojni je postala Italija sodobna kapitalistična demokratična republika. Leta 1949 se je Italija pridružila organizaciji NATO , je pa tudi ena od ustanovnih članic Evropske unije . Leta 1957 so ustanovili EGS – Evropsko gospodarsko skupnost – Rimsko pogodbo so takrat podpisale Francija, Italija, Belgija, Luksemburg, Nizozemska in Zahodna Nemčija. Od leta 2013 je Italija sprejela približno 700.000 migrantov, ki so prišli v Italijo predvsem prek otočka Lampedusa. To je za državo izjemno breme in odgovornost. Med pandemijo covida-19 je v Italiji umrlo 155.000 ljudi, tam se je v Evropi pandemija uradno začela. Leta 2022 je postala prva ženska ministrska predsednica – Giorgia Meloni.

22

SEVERNA ITALIJA PO REGIJAH 1. TOSKANA

Na severu meji z deželo Emilija Romanja, na vzhodu z Umbrijo in Markami, na jugu z Lacijem, na severozahodu z Ligurijo, na zahodu pa jo

obliva Tirensko morje. Velikost: 22.985 km 2 Število prebivalcev: 3,8 milijona (2024) Glavno mesto: Firence

Toskana je dežela čudovitih vinorodnih gričev z vrstami šumečih topolov na grebenih, dežela mehkih barv, ki so očarale umetnike, dežela izjemnih vin (Chianti, Vino nobile di Montepulciano …), dežela, ki je dala številna svetovno znana imena: Dante Alighieri, Francesco Petrarka, Giovanni Boccaccio, Niccolo Machiavelli, Leonardo da Vinci … Toskanski dialekt je postal v renesansi temelj za postavitev sodobnega italijanskega jezika. Galeriji Uffizi in Pitti v Firencah sta med najbolj obiskanimi na svetu. Kar osem točk v Toskani je na seznamu Unescove svetovne dediščine: center Firenc , staro mestno jedro Siene , Pienze in San Gimignana , katedralski trg v Pisi s poševnim stolpom, Val d`Orcia , Medičejske vile in vrtovi , terme Montecatini v okviru Evropskih zdravilišč. Firence vsako leto beležijo najmanj pet milijonov nočitev domačih in tujih turistov in so v Italiji na prvem mestu. Dve tretjini Toskane predstavljajo rodovitna gričevja (sadjarstvo, vinogradništvo, zelenjava, travniki), 25 % predstavlja gorovje Apenini, 8 % pa nižine ob morju in reki Arno. Prevladuje milo mediteransko podnebje, v notranjosti celinsko z vročimi poletji, v gorah milo gorsko. Zaradi dobrih življenjskih razmer je bila Toskana naseljena že zgodaj v zgodovini. Od bronastodobne »vilanovske kulture«, kolonij starih Grkov in Feničanov do Etruščanov. Prav na območju Toskane je bil center nekdanje Etrurije. V razdelku ZGODOVINA lahko preberete več o nastanku Rimske države in propadu etruščanske kulture. V srednjem veku se je Toskana zelo razvila in obogatela zaradi številnih romarjev, ki so se čez Toskano premikali proti severnim deželam ali pa, nasprotno,

23

proti Rimu in Vatikanu. Številna toskanska mesteca so se povečala, okrepila, prebivalstvo je naraščalo, središče Toskane pa so postale Firence . Med renesanso in humanizmom pa je Toskana posegla po tedanjem svetovnem vrhu. Na vseh področjih kulture je bila center Evrope – glasba, literatura, slikarstvo, kiparstvo in seveda arhitektura. Takrat se je močno povzpela trgovska družina Medici . Najpomembnejši je bil Lorenzo, Katarina de Medici pa se je leta 1533 celo poročila s francoskim kraljem Henrikom II. in postala francoska kraljica. Toskanska mesta so še danes cilj množice obiskovalcev s celega sveta: SIENA je znana po polkrožni Piazzi del Campo v središču mesta, kjer potekajo konjske dirke (Palio); pod Unescovo zaščito. LUCCA je mesto umetnosti, renesančno obzidje se je ohranilo, pravzaprav je nedotaknjeno, značilen je pravokotni tloris mesta in ulic. PISA je svetovno znana zaradi znamenitega poševnega stolpa, krstilnice in katedrale - pod Unescovo zaščito. VOLTERRA je znana po izdelkih iz alabastra, sicer pa je to akropolski tip mesta na griču, pomembno etruščansko naselje, obdano z mogočnim obzidjem. MONTECATINI terme so ene najstarejših stalno delujočih term v Evropi že v obdobju rimskega imperija; so pod Unescovo zaščito. SAN GIMIGNANO je slikovito mesto na gričku, znano po 14 renesančnih in srednjeveških mestnih stolpih; je pod Unescovo zaščito. VINCI je vasica, blizu katere je bil rojen sloviti umetnik in znanstvenik Leonardo da Vinci. MONTERIGGIONI je čudovito mestece na hribčku, obdano z obzidjem, znano po odličnih restavracijah in lokalni hrani. FIRENCE so posebna zgodba. Zgodovinski center mesta (katedrala, galeriji Uffizi, Pitti, palače, Ponte Vecchio, krstilnica …) je leta 1982 Unesco razglasil za svetovno dediščino; sicer se mesto razteza ob reki Arno; poleg Benetk je najbolj obiskano mesto v Italiji. TOSKANSKA OBALA je zelo privlačna, vendar med ostalimi znanimi točkami manj opazna.

24

KULINARIKA TOSKANE Zaradi radodarne narave, mediteranskih dišavnic in množice živil rastlinskega in živalskega izvora je toskanska kulinarika izjemno barvita, okusna in preprosto - odlična. Pappa al pomodoro (paradižnikova gosta juha), crostini Toscani (prelestni sendviči z različnimi namazi), Bistecca ala Fiorentina, Patato Torteli, Torta dela Nonna, Torta de Ceci, Cantucci in še in še. Mi pa vam bomo predstavili slastno enolončnico. RIBOLLITA je pripravljena iz lokalne zelenjave (bučke, jajčevci, fižol, bob, razne žitarice, krompir, korenček) in, seveda, slastnih začimb. Ribollita pomeni – ponovno pogreta. Domačini pravijo: »Večkrat kot jo pogreješ, boljša je.« Jed je gosta, bogato jo posujejo s parmezanom in svežo baziliko ter kapljicami oljčnega olja. In zraven domač kruh bela toskanska bageta ali temen kmečki kruh, ki je vse popularnejši. Kje jo dobite? V vseh tradicionalnih »osterijah«. CHIANTI je čudovito rdeče vino, ki ga pridelujejo v pokrajini Chianti sredi Toskane. Narejen je iz vinske sorte Sangiovese. Originalna steklenica (fiasco) je bučaste oblike, v spodnjem delu prepletena s trstičjem, da vino ohranja hladno temperaturo. To je zelo priljubljeno vino.

25

2. LIGURIJA Je obalna regija oziroma dežela, ki se razteza od francosko-italijanske meje ( Ventimiglia ) pa do La Spezie in še malo dlje. Meji na dežele Piemont, Toskana in Emilija Romanja. Na skrajnem zahodu meji na Francijo (Provansa – Azurna obala). Leži v Ligurskem zalivu, ob

Ligurskem morju. Velikost: 5.442km 2

Število prebivalcev: 1,509.533 (2021) Glavno mesto: Genova (600.000 preb.)

Ligurija je izjemno prijetna in turistično zanimiva mediteransko obarvana dežela, na zahodu in severu obdana z grebenom Alp in naprej proti jugu z Apenini. Najvišji vrh v regiji je Monte Saccarello (2.201 m), povprečno pa so grebeni, ki omejujejo Ligurijo, visoki kar 1.000 m. Zato se je tu ustvarila posebna mikroklima. Ligurija ima dolgo in bogato zgodovino, najvišjo točko je dosegla seveda z uspešno in bogato Genovsko republiko . Je tretja najmanjša dežela v Italiji, manjši sta le Dolina Aosta in Molise. Je pa zaradi svoje privlačnosti in razvitega turizma zelo gosto naseljena - 287 preb./km 2 . 65% dežele predstavljajo redkeje naseljeni Ligurski Apenini in Ligurske Alpe, 35% pa priobalni grički in priobalni svet. Prave nižine Ligurija nima, pokrajina je zelo razgibana in valovita. Dve podnebji se pojavljata v Liguriji. V Ligurskih Alpah in Apeninih milo gorsko, nižje ob obali pa pravo mediteransko z vročimi poletji in milimi zimami. Zaradi gorske okolice Ligurija običajno nima težav z vodno oskrbo. La Spezia ima, recimo, približno 2.000 mm padavin na leto, kar je dosti več od povprečja v Mediteranskem bazenu (500–800 mm). Ligurske obale so večinoma stme in skalnate, znani so imenitni klifi (Cinque terre, Porto Venere, Portofino …), vmes pa so majhne ljubke in romantične plaže. Ligurija se lahko pohvali z najstarejšimi ostanki človeka v Italiji in mogoče celi Evropi. Jame Balzi Rossi datirajo v čas pred 300.000 let, torej v srednjo kameno dobo, nahajajo pa se blizu Ventimiglie. Zaradi ugodnega podnebja, dobre zemlje, obmorske lege in dobre povezave z notranjostjo je bilo območje današnje Genove naseljeno že okrog leta 4000 pr. n. št. Je eno najstarejših mest v Evropi z neprekinjeno

26

naselitvijo. Tu so živeli Liguri , ki so imeli trgovske povezave z Etruščani in starimi Grki ter Feničani. Že stari Rimljani so to provinco imenovali Ligurija, raztezala pa se je do Cannesa. Cannes so priključili Francozi šele v srednjem veku! Med 11. in 15. st se je osnovala in močno dvignila Genovska republika , ki je z močno mornarico pustošila po Mediteranu in ustanavljala svoje kolonije. Bila je resen konkurent Beneški republiki in Osmanom z vzhoda, seveda tudi vsem drugim. Bila je močna trgovska in obrtniška velesila tedanjega sveta. Genova je dala izjemno zgodovinsko osebo, in sicer je to Krištof Kolumb , ki je dobil moralno in finančno podporo v Španiji ter je pozneje vse osvojene otoke priključil matični Španiji. Želel je sicer osvojiti »Vzhodno Indijo«, prišel pa je na ozemlje Srednje Amerike. Tega ni vedel, čeprav je v kasneje imenovano Ameriko potoval kar štirikrat! Letnica 1492 se je zapisala v zgodovino! Giuseppe Mazzini , italijanski patriot in eden od voditeljev gibanja za združitev Italije ( risorgimento ), je bil rojen v Liguriji, slavni Garibaldi pa blizu Nice, ki je tedaj pripadala kraljestvu Sardinija. Po Dunajskem kongresu leta 1815, ko so na novo začrtali meje Evrope po Napoleonu, pa je Ligurija pripadla kraljestvu Sardinija. Kasneje, leta 1861, je bila priključena novonastali Italiji. V 19. in 20. stoletju je Ligurija doživela velik gospodarski razvoj. Pristaniške dejavnosti, mediteransko kmetijstvo in turizem so glavni poudarki. NAJPOMEMBNEJŠE TURISTIČNE TOČKE LIGURIJE: CINQUE TERRE so svetovno znane barvite ribiške vasice, dostopne le z morja ter po stezicah nad klifi (v sodobnem času jih povezuje železnica, klasičnih cest ni). PORTOFINO je stara ljubka vasica v romantičnem zalivu, ki se je preoblikovala v mondeno turistično naselje z vrtoglavimi cenami. PORTOVENERE je vasica, ki je privabljala številne umetnike in jih še danes, saj se je tu iz pen rodila mitološka Venera. LA SPEZIA je precej veliko in pomembno pristanišče na jugu Ligurije, znano po izjemni kulinariki, ki je izhodišče za izlete v Portovenere in Cinque Terre.

27