Oskarjeva Severna Italija in San Marino

Padavine: 751 mm. Poleti piha sicer za obmorski svet značilna tramontana, ki prijetno hladi prebivalce. Pozimi tu in tam pihajo vetrovi z Alp, ki obkrožajo Milano s severne in zahodne strani, sicer pa mesto ni pretirano vetrovno. MEDITERANSKO PODNEBJE (spada med subtropska podnebja) Tako Ligurska kot Jadranska obala imata (tudi globoko v notranjost) značilno mediteransko ali sredozemsko podnebje. Mile, deževne, kratke zime, prijetne pomladi in jeseni ter dolga, vroča in sušna poletja. Za primer vzemimo Genovo , glavno mesto Ligurije. Povprečna januarska temp. je 9,1 °C (rekord: 20 °C leta 2002 in -8 °C leta 2012). Povprečna julijska temp. je 25 °C, rekordna pa 38,1 °C avgusta 2015. Padavin ima Genova povprečno 1.039 mm, kar je več kot jih imajo običajno obmorska mesta. Razlog pa je lega Genove pod vsaj 1.000 m visokimi Apenini tik za mestom. RASTJE V SEVERNI ITALIJI Se seveda ujema s podnebjem. V Alpah so značilni višinski rastlinski pasovi, južna pobočja so toplejša, bolj osončena in gozdna meja je višje – sega do 2.000 metrov. Na višini med 1.500 in 1.800 metri so značilne lepe planinske trate in grmičevje (ruševje) s številnimi gorskimi rožami. Poleti privabljajo obiskovalce, tako planince kot alpiniste, gorske kolesarje in ljubitelje športov na alpskih rekah. V Dolomitih so izjemni macesnovi gozdovi, nad katerimi se dvigajo priostreni vrhovi. Padska in Furlanska nižina sta izjemno rodovitni. Obe nižini sta nasuti z ledeniškimi in rečnimi sedimenti, v tisočletjih obdelave pa se je razvila rodovitna prst. Zaradi številnih rek lahko kmetje namakajo svoje obdelovalne površine in tu raste prav vse (žitarice, različna zelenjava, vinska trta, oljke, breskve, marelice, češnje, jagode ...), celo riž, ki je značilna azijska rastlina in zahteva monsunsko podnebje. Obe nižini sta idealni za izdatno pridelovanje hrane. Naravne pokrajine skoraj ni več, razen v zavarovanih območjih – delta reke Pad, Isola dela Cona (izliv reke Soče) in druga območja.

10