Oskarjeva Severna Italija in San Marino

3. FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Ta regija meji na Slovenijo. Tu se prepletajo različni narodi – Ladini, Furlani, Veneti, Slovenci, Italijani in Avstrijci. Meji na Benečijo in Trentino – Zgornje Poadižje. VELIKOST: 7.924 km 2 ŠTEVILO PREBIVALCEV: 1,250.000 milijona GLAVNO MESTO: Trst Furlanija Julijska krajina je obmejna dežela, meji na Slovenijo in Avstrijo, ima avtonomen status. Na severu se nahajajo Karnijske Alpe, na vzhodu Julijske Alpe, Goriška brda in planota Kras, na jugu Tržaški zaliv (Jadransko morje), na zahodu se Furlanska nižina nadaljuje v Benečijo. Furlanija Julijska krajina je bila zaradi svoje lege vedno prehodna dežela. Zato je zanjo še danes značilna pestra narodnostna sestava. V rimskih časih je odigrala pomembno vlogo predvsem zaradi rimskih cest, ki so čez Furlanijo vodile proti severu in vzhodu Rimskega imperija ter proti Istri (provinca Histria). Leta 181 pr. n. št. so Rimljani ustanovili Oglej (Aquileja) , ki je hitro postal pomembno pristanišče ter trgovsko obrtniško središče, kasneje pa pomembno krščansko središče. V 6. stoletju so deželo naselili najprej Lombardi , kasneje so vdirali tudi Alpski Slovenci . Konec 8. stoletja je Furlanija tako kot vse druge italijanske dežele padla pod Frankovsko oblast. Karel Veliki je leta 787 ustanovil Oglejski patriarhat, kamor so dolga stoletja sodile tudi mnoge slovenske župnije. V kasnejših obdobjih je postal Trst svobodno mesto , kar je zelo pospešilo pristaniške dejavnosti. Goriški grofje pa so konec 12. stoletja postali samostojni. Leta 1420 je Furlanija postala del Beneške republike za več kot 400 let. Beneško republiko je dokončno uničil francoski vojskovodja in kasnejši cesar Napoleon. Del Furlanije s Trstom in Gorico je bil vključen v Ilirske province. Po Dunajskem kongresu pa so se meje Evrope postavile nazaj, vendar le za kratek čas. Leta 1861 je nastala Kraljevina Italija in Furlanija je bila vključena vanjo. Po 1. in 2. svetovni vojni je bilo določevanje meje med Slovenijo in Furlanijo mednarodno vprašanje. Po 1. sv. vojni so spoštovali določila Tajne londonske pogodbe (velik del Zahodne Slovenije, Istra, severna Dalmacija in nekaj Kvarnerskih otokov pripade Italiji), po 2. svetovni vojni, ki jo je Italija izgubila, pa so se pogajanja zavlekla do leta 1954 (Londonski

29