Oskarjeva Severna Italija in San Marino

IZVOR IMENA – LEGENDA O SAN MARINU Zgodba o San Marinu se začenja na danes hrvaškem otoku Rabu. Konec 3. stoletja n. š. sta z otoka s čolnom pobegnila kamnoseka Marino in Leo ter njuni prijatelji. V tem času je cesar Dioklecijan neusmiljeno preganjal kristjane in kamnoseki so bili vsi kristjani. Uspelo jim je priveslati na drugo stran Jadranskega morja. Izkrcali so se blizu Riminija, ki je bilo cvetoče rimsko mesto in pristanišče. Iskali so delo in ga dobili. Najela jih je bogata vdova Dona Felicissima za popravila svoje vile. Bila je tako navdušena nad mladimi pridnimi kamnoseki, da jim je dala še več dela. Več let pozneje, pred smrtjo, pa jim je v oporoki zapisala goro Monte Titano z okoliškimi hribčki v trajno last. Vendar pa je določila zelo natančne pogoje, ki se jih prebivalci San Marina držijo še danes. Marinov prijatelj Leo je ustanovil mesto na sosednjem hribu, danes San Leo. Oba sta bila po smrti namreč razglašena za svetnika. GEOGRAFIJA Državica ( tretja najmanjša v Evropi – za Vatikanom in Monakom in peta najmanjša na svetu) je pretežno hribovita. Najvišja gora je Monte Titano (749 m), najnižja točka pa je ob reki Ausi (55 m). Celotno ozemlje je del Apeninov , ki se ravno tu začnejo dvigati iz precej ravninske Emilije Romanje. Kamninska zgradba je enostavna, prevladuje apnenec . Na več mestih so še vedno ostanki antičnih kamnolomov. Večjih rek država nima, ob močnem dežju pa po vseh dolinah tečejo potoki in hudourniki. Državica ima milo mediteransko podnebje , odprta je proti vzhodu in z Jadranskega morja dobiva toploto. Vendar pa je na vrhu San Marina, v glavnem istoimenskem naselju, velikokrat tudi zelo hladno. Zapiha mrzel veter z Apeninov, gora se zavije v oblake in velikokrat neprijetno dežuje, v daljavi pa se vidi sončen Rimini. Poletja so topla in sončna, vendar zaradi višine nikoli pretirano vroča, zime pa oblačne, deževne in vetrovne. Zaradi višine glavnega mesta je pogost tudi sneg, ki pa se hitro stali. Rastje je po celi državi mediteransko . Značilni so nasadi vinske trte, različnega sadja (marelice, breskve, limone, mandarine, pomaranče, oljke …) in celo njive žitaric. Žal je rodovitnih površin vse manj, ker se vsa naselja širijo.

53