Oskarjeva Severna Italija in San Marino

obdobja – protorenesansa, zgodnja renesansa, visoka renesansa in manierizem, tu pa bomo izpostavili le največja imena: Sandro Botticelli, Verrocchio, Leonardo da Vinci, Michelangelo, Rafael, Andrea del Santo, Coreggio, Giovanni Bellini, Tizian, Donatello, Andrea Palladio in številni drugi. S svojimi deli so vplivali na modne trende po Evropi. Italijanski arhitekti in slikarji so bili izjemno priljubljeni na evropskih dvorih. Vzporedno se je razvijala tudi glasba. Razmahnilo se je šolstvo, tudi znanost … Že v 16. stoletju se je razvila protireformacija . Močne države so oblegale italijanske mestne državice in od njih zahtevale visoke davke v zameno za mir in samostojnost. Poleg tega se je trgovina počasi začela premikati na Atlantik. Razvile so se nove čezoceanske morske poti ter poti okrog Afrike. Sredozemlje in sredozemska, torej tudi italijanska pristanišča, so postopno izgubljala pomembnost, ki jih je spremljala prej vso zgodovino. Celo 17. in 18. stoletje se posamezne italijanske državice borijo za svoj obstoj, moč in pomen. 18. IN 19. ST – NOVI VEK – ZDRUŽITEV ITALIJE Francoska revolucija je zamajala fevdalne temelje Evrope. Pretresla je stare miselnosti, Napoleon je malo kasneje pravzaprav zavzel večino Evrope. Tudi italijanske državice so druga za drugo padale pod njegovo oblast, celo Benetke in Ligurija, ki sta dolgo ohranili samostojnost. Po Dunajskem kongresu se stanje v Italiji ni vrnilo v prejšnje čase. Furlanija Julijska krajina, Benečija in Lombardija so pripadle Avstrijski monarhiji. Na območju Italije se je začelo gibanje za združitev Italije v eno državo – risorgimento . Najpomembnejša oseba je bil Giuseppe Mazzini , ki je ustanovil gibanje Mlada Italija. Druga pomembna oseba je bil slavni general in revolucionar Giuseppe Garibaldi . Bili sta dve vojni za neodvisnost, prva se je začela 17. 3. 1861. Prvi kralj je bil Viktor Emanuel II., prva prestolnica Torino, kasneje Firence in šele leta 1870 Rim. 20. STOLETJE Prvo svetovno vojno je Italija začela na strani Centralnih sil . Kasneje je podpisala Tajno Londonsko pogodbo , prestopila tabor in spomladi

21