Oskarjeva Severna Italija in San Marino

LIGURSKA OBALA IN JADRANSKA OBALA , ki imata značilno mediteransko podnebje, imata seveda tudi vse, kar sodi med mediteranske rastline – agrume (limone, pomaranče, mandarine …), vinsko trto, različne dišavnice (origano, bazilika, majaron, lovor, sivka, meta, melisa, rožmarin …), neštete oljke (po pridelavi oljčnega olja in oljk kot plodov je Italija prva na svetu), različno cvetje, denimo bugenvilija, oleandri, rumena žuka ali brnistra, kraški ruj, ki rdeče zažari jeseni, in številne druge, ki nas razveseljujejo. Ligurska obala je posebno privlačna spomladi, saj vse vasice in mesteca dobesedno zacvetijo. RASTJE V SEVERNEM DELU APENINOV – Marke, Toskana in Umbrija so čudovite dežele, z rahlo nagubano pokrajino, vinorodnimi griči in rodovitnimi ravnicami, kjer uspeva vse, kar smo že našteli. Pravi užitek se je peljati po teh pokrajinah, kjer vse diši, cveti in brsti. Na domačih tržnicah v mestih in vaseh lahko kupimo doma narejene sire, mesnine, pesto, testenine, oblikovane z rokami, različna vina, likerje, posušene gobe in različne pripravke s tartufi. Tako kot v Istri so tartufi značilni za vse tri pokrajine. REKE IN JEZERA V SEVERNI ITALIJI V Severni Italiji je na srečo tamkajšnjih kmetov veliko rek. Največja, najdaljša in najbolj vodnata je seveda reka Pad (652 km), ki izvira v Alpah na zahodni meji in teče po Padski nižini do Jadranskega morja. Ima ogromno porečje in s tem namakalno področje. Seveda pa so v Severni Italiji od Furlanske, preko Beneške do Padske nižine pomembne še številne reke, ki vse izvirajo v Alpah. Na skrajnem vzhodu iz Slovenije priteče naša lepotica Soča (Isonzo) in se izliva v majhni zaščiteni delti Isola della Cona. V smeri proti zahodu si sledijo večje reke: Tilment (ki se nekajkrat dotakne slovenske narodnostne meje v Italiji), Piava (kultna reka, saj so v Kobariškem preboju do te reke Avstrijci pregnali Italijane v 1. svetovni vojni, kasneje pa vojno, seveda, izgubili), Adiža (reka ki teče skozi Verono in prav tam naredi velik okljuk, ki omogoči nastanek rimskega mesta), Mincio (ki izteka iz Gardskega jezera in miroljubno teče proti Jadranu, še prej pa se izlije v reko Pad), iz severnih Apeninov pritekajo v Padsko nižino manjše mediteranske reke, ki pa imajo to značilnost, da poleti večinoma presahnejo.

11