Oskarjeva Šrilanka

Oskarjeva

Šrilanka

t:+ 04 201 43 38, 04 201 43 39 info@agencija-oskar.si www.agencija-oskar.si

Agencija Oskar d.o.o. Gregoriceva ulica 38 SI-4000 kranj 7

ODKRIVAJTE SVET IN DOŽIVITE VEČ z Agencijo Oskar

KAZALO SPLOŠNO O ŠRILANKI ........................................................................................................................................................... 4 O ŠRILANKI – ALI STE VEDELI? . ................................................................................................................ 7 KRATKA ZGODOVINA ........................................................................................................................................................... 8 PRAZGODOVINA – LANKA .......................................................................................................................... 8 ZGODNJA KRALJESTVA ............................................................................................................................... 8 NEODVISNOST 1948 – ŠRILANKA ...................................................................................................... 13 BUDIZEM NA ŠRILANKI .................................................................................................................................................... 15 BUDIN NAUK . ......................................................................................................................................................... 15 ŠTIRI PLEMENITE RESNICE ........................................................................................................................ 16 MODROST ................................................................................................................................................................. 16 ZAHODNA OBALA .................................................................................................................................................................. 17 COLOMBO . ............................................................................................................................................................... 17 KULTURNI TRIKOTNIK . .................................................................................................................................. 17 MIHINITALE . ............................................................................................................................................................ 17 ANURADHAPURA . ............................................................................................................................................ 18 POLONNARUWA . ............................................................................................................................................... 19 SIGIRIYA – LEVJA SKALA ............................................................................................................................ 20 DAMBULLA .............................................................................................................................................................. 21 OSREDNJE VIŠAVJE IN JUŽNI DEL OTOKA ................................................................................................. 22 KANDY ......................................................................................................................................................................... 22 NUWARA ELIYA ................................................................................................................................................... 23 PINNEWALA – SLONJA SIROTIŠNICA ............................................................................................ 23 JUŽNI DEL OTOKA . ........................................................................................................................................... 24 GALLE ........................................................................................................................................................................... 25 OTOK ZAČIMB ............................................................................................................................................................................. 26 CIMET ............................................................................................................................................................................ 26 KLINČKI ........................................................................................................................................................................ 26 CITRONELLA ........................................................................................................................................................... 26 KAKAV ........................................................................................................................................................................... 27 KAVA ............................................................................................................................................................................... 27 HRANA IN PIJAČA . .................................................................................................................................................................. 28 MINI SLOVARČEK SINHALŠČINE IN TAMILŠČINE . ............................................................................. 29 SINHALSKI JEZIK ................................................................................................................................................ 29 TAMILSKI JEZIK ................................................................................................................................................... 30

SPLOŠNO O ŠRILANKI Indijska solzna kapljica je otok v indijskem oceanu le dober streljaj od indijske podceline. V hindujski Ramajani je otok prvič omenjen kot Lanka, dežela črnih opic in Ravanne. Rimljani so jo poznali kot Taprobane, bajno deželo dragega kamenja in neprecenljivega bogastva. Arabski trgovci so ji rekli Serendib – kra ljestvo dragega kamenja, cimeta in slonovine. Portugalci pa so jo poimenovali Ceilao, iz česar so Holandci izpeljali ime Ceylan. Angleži otok razvijejo v deželo čaja in mu nadenejo končno ime – Cejlon. Danes je tu neodvisna država, kate re ime se vrača k koreninam – Šrilanka, blagoslovljena Lanka. URADNO IME DRŽAVE: Demokratična Socialistična Republika Šrilanka. Včasih Britanska kolonija Cejlon (do leta 1972) DAN NEODVISNOSTI: Neodvisnost od Velike Britanije je dobila 4. februarja 1948. SEDANJI PREDSEDNIK: Mahinda RAJAPAKSA, izvoljen 19. Novembra 2005, je predsednik vlade in države hkrati. PRAVNI SISTEM: mešanica angleškega, rimsko – nizozemskega, musliman skega, sinhalskega prava POLITIČNA UREDITEV: Predsedniška republika z enodomnim parlamentom. Predsednika države in parlament volijo vsakih šest let z enoletnim zamikom. Predsednik lahko imenuje in razpusti kabinet, tudi ministrskega predsednika. ČASOVNI PAS: 4,5 ur pred srednjeevropskim časom POVRŠINA: 65,610 km² (za 3 Slovenije). Država je razdeljena na 8 provinc. LEGA: Jugovzhodna Azija, otok v Indijskem Oceanu. Šrilanka je otok v Indijskem oceanu 48 km jugovzhodno od Indije. Z Indijo je povezana z majhnimi sipinami in otoki, imenovanimi Adamov most. Leži na 5° 55´ severne zemljepisne širine in 9° 55´ vzhodne zemljepisne dolži ne, 650 km severno od ekvatorja. Proti J ni ničesar razen Antarktike. GLAVNO MESTO: Colombo, leži na JZ obali, ima 2.2 milijona prebivalcev. PREBIVALSTVO: 21,128,772 (julij 2008). Rodnost je pozitivna 0.943 % (2008). Povprečno se rodi 2,02 otroka na žensko. Pričakovana starost je 74,8 let. Povprečna starost je 30 let. Od začetka napetosti med vlado in oboroženimi tamilskimi separatisti sredi 1980-ih, je več sto tisoč tamilskih civilistov zapustilo otok, več kot 200.000 pa jih je poiskalo zatočišče na Zahodu. RELIGIJA: Teravada budisti 69%; hindujci 15%; kristjani 8%; muslimani 8 %. Sinhalci so v glavnem budisti; Tamilci so hindujci; Burgerji, Evrazijci in majhen

4

odstotek Sinhalcev in Tamilcev se izjavljajo za kristjane, Mavri so muslimani. NARODNA PRIPADNOST: Sinhalci 74 %, indijski Tamilci 4,6 %, šrilanški Tamilci 3,9 %, Mavri (muslimani) 7,2 %; ostali (Burgerji, Evrazijci, Malajci, Vede) 1 % Največja etnična skupina so Sinhalci in se delijo na nižinske (bolj odprti in so dobni) in kandijske Sinhalce (bolj tradicionalno samosvoje, ki živijo na obmo čju nekdanje Kraljevine Kandy). Tamilci se delijo na šrilanške Tamilce (sever otoka – selitve v zgodovini) in in dijske Tamilce, ki so jih Angleži pripeljali v 19. st. kot delovno silo na plantaže čaja in ki živijo v osrednjem višavju. URADNI JEZIK: sinhalščina; tamilščina (od leta 1987), angleščina v vladnih in izobraženih krogih (okoli 10 % prebivalstva) PISMENOST: med najvišjimi v Aziji 90.7 %; ženske 89.1 %, moški 92.3 % ZASTAVA: rumen zunanji okvir v katerem sta dve polji; v levem navpičnem polju sta dva navpično postavljena trakova zelene in oranžne barve; v desnem pravokotnem polju je na temno rdeči podlagi rumen lev, ki drži meč (simbol sinhalstva), v vsakem kotu je rumen list svetega drevesa »bo« (simbol budizma) DENARNA ENOTA: šrilanška rupija (LKR) RELIEF: Deželo delimo na štiri dele: osrednje hribovje, severno nižavje, južno nižavje in obalni pas. Najvišji vrh je Pidurutalagala (2.524 m). Bolj znan pa je Adamov vrh (2.224 m). Severno nižavje je bilo prizorišče bleščeče antične ci vilizacije z namakalnim kmetijstvom. Osrednje hribovje poznamo po čajnih plantažah, južno nižavje ter vzhod otoka pa sta bolj sušna in nerazvita. Na obali sta razvita ribolov in trgovina. REKE: Največ rek je v goratem južnem predelu dežele. Najdaljša reka je Mahaweli Ganga, ki izvira na Adamovem vrhu in se izlije v Indijski ocean južno od Trincomaleeja. Druge reke so na primer Aruvi Aru, Kala Oya, Kelani Ganga, Yan Oya … PODNEBJE: Podnebje je tropsko monsunsko z dvema deževnima dobama. JZ monsun (Yala) prinaša padavine na JZ del otoka od maja do septembra, SV mon sun (Maha) pa prinaša padavine na SZ del otoka od decembra do februarja. TEMPERATURE: enakomerne preko celega leta. Povprečne temperature - Colombo (obala) okoli 27 stopinj Celzija, Kandy (pod višavjem) 20 stopinj Celzija, Nuwara Eliya 16 stopinj Celzija. Najvišje temperature so od marca do junija, red ko preko 35 stopinj Celzija. Temperatura morja je okoli 27 stopinj Celzija. GOSPODARSTVO: Najhitreje razvijajoča je industrija – tekstilna, predelovalno prehrambena, telekomunikacijska, zavarovalništvo in bančništvo. Pri izvozu prednjači tekstil (60 %), izvoz kmetijskih pridelkov pa je padel iz 90 % (1970) na

5

15 % (2005). Okoli 800.000 Šrilančanov dela v tujini (90 % na Bližnjem vzhodu). Stopnja nezaposlenosti je 7,6 % (2006). Stopnja inflacije je 13,7 % (2006). V kmetijstvu je zaposlenih 34 % prebivalstva. Tradicionalne poljščine so riž, slad korni trs, začimbe (cimet!), čaj, lateks (guma), kokosovi orehi, sadje. V industriji je zaposlenih 25 % prebivalstva in v sektorju storitev 41 % prebivalstva. Glavni industrijski sektorji so proizvodnja gume, predelava čaja, kokosovih orehov, to baka in drugih kmetijskih pridelkov, oblačila, tekstil, cement, predelava nafte. VIRI ENERGIJE: Domači les kot tradicionalni vir energije zadošča za 60-70 % potreb. Na otoku imajo hidro- in termoelektrarne. Nuklearnih virov energije ni. BRUTO DRŽAVNI DOHODEK: 4,000 USD na prebivalca (2006) (Slovenija 23.400 USD) NARAVNA BOGASTVA: grafit, sol, glina (kaolin) in poldragi kamni IZVOZ: tekstil, čaj, začimbe; diamanti, smaragdi, rubini; izdelki iz kokosa in kavčuka; ribe. Glavni izvozni partnerji ZDA, VB in Indija. UVOZ: tekstilna vlakna, umetna gnojila, nafta, hrana (riž, pšenica, moka, sladkor), strojna in transportna oprema. Glavni uvozni partnerji so Japonska, Savdska Arabija, ZDA in VB. PRAZNIKI: 1. Državni prazniki (po našem koledarju):

13. in 14. april – šrilanško novo leto 4. februar – praznik neodvisnosti 1. maj – praznik dela 5. julij – dan črnih tigrov 27. november – dan herojev 25. december – božič 2. Verski prazniki po luninem koledarju (poya dnevi)

Na dan polne lune (poya) budisti obiščejo templje, se postijo po poldnevu in se vzdržijo zabave in razkošja. V templje prinesejo daritve, se udeležijo učnih ur in meditirajo. V tem obdobju je prepovedana prodaja alkohola. Vsak poya dan je povezan z določenim dogodkom, med pomembnejšimi pa so: • vesak – (maj) rojstvo in razsvetljenje Bude • poson – (junij) prihod budizma na otok esala – (julij /avgust) veliki festival v Kandyu prihod Budovega zoba in Budino prvo pridigo • unduwap – (december) prihod Sangamitte in sadike svetega Bodi drevesa (Anuradhapura) • durutu – (januar) prvi Budin obisk otoka

6

O ŠRILANKI – ALI STE VEDELI? • da je 23 % rastlinskih in 16 % živalskih vrst na otoku endemičnih – živečih samo na Šrilanki • da je stopnja ločitev med najnižjimi na svetu; 1 ločitev na 10.000 prebivalcev • da na Šrilanki ni povprečne minimalne plače, ampak obstaja 38 odborov, ki določajo minimalno plačo za vsak industrijski sektor posebej • da vsako leto približno 800.000 Šrilančanov, ki delajo po tujini prispeva oko li 1 milijardo $ k domačemu gospodarstvu • da šrilanški nabiralci palmovega soka, iz katerega pridobivajo palmovo vino - toddy, dnevno preplezajo tudi do 100 dreves • da je otok domovina cimeta, ki ga proizvedejo 12.000 ton, kar predstavlja 2/3 svetovnih zalog • da je Šrilanka tretji največji proizvajalec čaja na svetu – 300.000 ton na leto • da sta dve najpomembnejši relikviji na otoku Budin zob in potomec bodi drevesa, pod katerim je Buda doživel razsvetljenje. To je tudi najstarejše do kumentirano drevo na svetu! • da je na otoku največja pagoda na svetu, le nekaj manjša je od Keopsove piramide v Gizi! • Da je bila na otoku prvič zapisana Tripitaka – budistično sveto pismo. Od takrat velja Šrilanka za zibelko budizma. • da je južno od Šrilanke okoli 6.000 km morske praznine Indijskega oceana (ne plavajte daleč!). • da je bilo leta 1900 na otoku okoli 36.000 »indijskih« slonov, danes pa so za ščiteni in jih je še okoli 2.000, od katerih je okoli 500 udomačenih. • da na otoku še vedno živijo Vede – potomci prvotnih prebivalcev • da ima otok prvo žensko predsednico vlade v moderni zgodovini. To je bila Sirimavo Bandaranajke, predsednica vlade pa je postala leta 1960. • da je večina Šrilanških jezer umetnih in so bila narejena zaradi namakanja polj. Danes je teh rezervoarjev 18387, prve pa so začeli graditi že v 4. stoletju pnš. Nekateri so tako veliki, da jim domačini rečejo kar morje.

7

KRATKA ZGODOVINA Zemljepisna lega Šrilanke ter njeno podnebje sta bila glavna dejavnika v zgodovini tega otoka. V zgodnjem obdobju je bila pomembna rodovitnost zemlje in obilnost hrane, ki je deželi pridala pridevke »rajska«, »sveta« in »obil na«. Z rastjo prebivalstva v antiki je tukaj nastala velika namakalna civilizacija (zgodnja kraljestva), ki je z namakalnim kmetijstvom omogočila dve letini. Istočasno se je začenjalo obdobje burnih odnosov »majhne« budistične in sinhalske Šrilanke in velike sestre – hindujske in tamilske Indije. Šrilanka se je borila za neodvisnost, Indija pa si je prizadevala za nadvlado. V srednjem veku je postala vse pomembnejša njena širša lega – kot strateško najpomembnejši otok v Indijskem oceanu – najprej za trgovino (Arabci), pozne je pa tudi politično (evropski kolonializem – Portugalci, Holandci in Angleži). Če dodamo še notranje zdrahe ter borbo za oblast med glavnimi dinastijami otoka ter pestro etnično in versko sestavo prebivalstva, se zgodovina piše kar sama po sebi. PRAZGODOVINA – LANKA Homo sapiens se je na otoku pojavil pred okoli 125.000 leti, dokazi o organi ziranih naselbinah pa se po celem otoku začnejo gostiti okoli 34.000 pr. n. š. dalje (kultura Balangoda). Jamski človek je znal uporabljati ogenj, vendar je jedel surovo meso in je bil nagnjen h kanibalizmu. Današnje Vede so po vide zu podobni takratnim ljudem. Železna doba (1000-800 pr. n. š.). Pojav udomačene živine, konj, kmetijstva in lončarskih izdelkov. Novi izumi omogočajo večje naselbine. Hitrejše krče nje tropskega pragozda. Prihod Sinhalcev (500 pr. n. š.). Vidžaja (legendarni ustanovitelj Sinhalcev) s tovariši pristane na čudovitem in obetavnem otoku. Sinhalci izhajajo iz se verne Indije (Arijci), s seboj prinesejo napredno orodje in orožje ter znanje. Zavladajo otoku in vzpostavijo pogoje za razvoj civilizacije. Nastanejo prva mesteca na obalah rek, razvije se iskanje biserov, predelava bakra in trgovina. ZGODNJA KRALJESTVA Kraljestvo Anuradhapure 3. st. pr. n. š.-993 n. š. Nadaljnja rast prebivalstva zahteva več hrane in drugo letino. Glavna ovira je sušno obdobje (poletje), zato se začno razvijati namakalni sistemi z ogromni-

8

mi rezervoarji vode (jezera) za sušno obdobje. To zahteva močno centralizi rano oblast, ki lahko izpelje in vzdržuje tako velike »megaprojekte«. Nastane mnogo fevdalnih državic ter namakalna civilizacija. Zaradi ugodne lege je največja Anuradhapura, ki se razvije v zibelko sinhalske civilizacije in budizma na otoku. V času vladarja Devanamiya Tisse (3. st. pr. n. š.) je mesto zavzemalo že okoli 100 ha površine in je bilo 10 največje mesto indijske podceline (največje južno od Ujjaina), vendar še ni bilo dovolj močno, da bi prevzelo oblast nad celim otokom. Značilne so bile borbe med fevdalci za prevlado, vendar ni bilo konč nega zmagovalca. Pod vplivom velikega indijskega cesarja Ašoke kralj Anuradhapure sprejme budizem kot državno vero. Anuradhapura postane središče budistične vere, gradijo ogromne samostane in stupe (dagobe). Budizem postane gonilna ideološka sila in kot napreden miselni sistem tudi politični skupni imenovalec. Kralji Anuradhapure pošiljajo budistične menihe v druge kraljevine in tako se vera širi po otoku. S pomočjo budizma kralj Duttagamunu (2 st. pr. n. š.) združi otok pod eno oblastjo in jo s presledki obdrži vse do 10. stoletja. Neverjeten razcvet namakalne civilizacije z miroljubno budistično filozofijo so motili dinastični spori za oblast in nasledstvo. Odstavljeni princi ali pre tendenti za krono so pomoč iskali pri tamilskih kraljestvih v južni Indiji (Čole, Pandijci …), ki so z veseljem podirali takšna prizadevanja in ob zmagah ve likokrat na otoku tudi ostali. Tako se je širil politični vpliv Tamilcev, ki so se priseljevali na sever otoka. V enem od takšnih vpadov (993 n. š.) tamilski kralj Radžarata dokončno premaga Anuradhapuro in jo opustoši. Obdobje Anuradhapure je obdobje izjemnih dosežkov v namakalnem kme tijstvu, ki se mu naša civilizacija lahko zahvali za izum ventila. V tem obdobju se oblikuje tradicionalna družbena ureditev, budizem pa se zakorenini v sin halsko identiteto. Šrilanka postane ena glavnih budističnih dežel in to ostane vse do danes. Kraljestvo Polonnaruwe 10.-13. st. n. št. Po propadu Anuradhapure Čole ustanovijo novo prestolnico v Pollonaruvi, strateško boljšem mestu ob reki Mahaveli. V času vladavine zatirajo budizem in širijo hinduizem. Ko sinhalski kralj Vidžajabahu I. izžene Čole iz Šrilanke (imajo ga za simbol sinhalske svobode), pa na temeljih prejšnje vznikne nov razcvet in zgodovinski višek Sinhalcev – obdobje Pollonaruwe.

9

V obdobju vladavine Parakramabahuja I. Velikega Sinhalci edinkrat v zgodo vini stopijo na mednarodno prizorišče kot velesila. Izboljšave v namakalnih sistemih ustvarjajo bogastvo, ki pa ga veliki vladar uporabi za gradnjo me galomanskih projektov v svojem mestu, za mednarodne odprave budističnih menihov vse do Sumatre in Burme ter celo za nekaj vojaških pohodov. Čeprav je bil Parakramabahu izjemen vladar, so njegovi projekti izsušili kralje vo zakladnico, kar je botrovalo dokončnemu propadu sinhalskega kraljestva že 29 let po njegovi smrti. Borba za njegovo nasledstvo je oslabila osrednjo oblast, prazna zakladnica je onemogočila vzdrževanje namakalnih sistemov, pojavila se je malarija. K propadu so prispevale še grožnje vpadov z Indije ter rastoče tamilsko kraljestvo na severu otoka. Zaton Sinhalskega kraljestva 1200-1500 – Serendib Propad osrednje avtoritete na otoku ter hitro spreminjajoče mednarodne okoliščine v 13. stoletju so otok pahnile v vojne za oblast. Oblikovalo se je več manjših kraljevin, nobena od njih pa ni bila tako močna, da bi obvladovala cel otok. S prihodom arabskih trgovcev v Indijski ocean se izjemno okrepi trgovi na in kmetijstvo izgubi glavni pomen. Na severu se v Jaffni okrepi tamilska kraljevina (hindujci), ki prevzame nad zor nad bogato trgovino z biseri. Na zahodu ob morju nastane kraljevina Kotte, ki se usmeri v trgovino z Arabci ter v izvoz dragocenega cimeta na evropske trge. Sprememba poudarka od kmetijstva k trgovini ter odprtje otoka drugim kulturam je omejila vpliv tradicionalnih sinhalskih institucij ter družbene ureditve. Ob vznožju višavja pa nastane kraljevina Kandy, ki je odmaknjena in nedostopna, zavarovana z neprehodnimi pragozdovi, ki so polni malarije. Tu se daleč od mednarodnega dogajanja ohranja tradicio nalna sinhalska civilizacija. V tem obdobju otok beleži priliv arabskega prebivalstva predvsem v obmor skih trgovskih krajih, s tem pa se sooči z novo vero – muslimanstvom. Tudi danes Mavri obvladujejo trgovino na Šrilanki. PORTUGALCI – Ceilao Leta 1505 je de Almeida, sin indijskega podkralja plul okoli JZ obale Šrilanke in iskal arabske ladje, ko ga je nevihtno vreme prisililo, da se je zatekel v pri stanišče Galle. Glas o ljudeh »ki so jedli bel kamen (kruh) in pili kri (vino) in imeli palice s hrupom večjim kot grom (puške) …« se je hitro razširil in do-

10

segel kralja Parakramabahu VII iz Kotte, ki jim je daroval cimet in slone. Prav tako je dal kralj Portugalcem dovoljenje, da za trgovske namene izgradijo svojo rezidenco v Colombu. Le-ti pa so se utrdili, izkoristili otoške zdrahe in mu zavladali. Portugalce je predvsem zanimal monopol nad trgovino s cimetom in dra gim kamenjem, zato so obvladovali le obalo. V notranjost niso odhajali, kot se tudi niso vmešavali v tradicionalno organizacijo sinhalske družbe. S seboj so prinesli rimskokatoliško vero, ki so jo privilegirali. Zapirali so budistične in hindujske samostane ter njihove posesti podarjali krščanskim menihom, po speševali so spreobračanje v krščansko vero ter to povezovali tudi s privilegiji višjih sinhalskih slojev. Rimskokatoliška vera je bila posebej uspešna v ribiških okoljih in je prispeva la k odpravi tradicionalnega kastnega sistema. Tu so Portugalci odprli misi jonarske šole s poučevanjem v portugalščini, sinhalščini ali tamilščini. Veliko sinhalskih spreobrnjencev je sprejelo portugalska imena. Za nekaj časa je bila portugalščina jezik višjih slojev na Šrilanki, pa tudi lingua franca v azijskem pomorskem svetu. Tudi danes imamo največ kristjanov v okolici Kolomba. Sočasno je v osrčju dežele živela kraljevina Kandy, kamor so se zatekali vsi, ki so jih Portugalci tako ali drugače preganjali – budistični menihi in sinhalsko plemstvo. Velika koncentracija zastopnikov tradicionalne sinhalske družbe v Kandyu je pomenila, da je kraljevina zadržala srednjeveško organizacijo in sinhalsko identiteto. Tudi danes je Kandy s templjem Budovega zoba še ve dno simbol nacionalne identitete! HOLANDCI – Ceylan Holandci so se v politiko Indijskega oceana vključili v začetku 17stol. Ustalili so se v Batavii (Indonezija) in začeli prevzemati nadzor nad visoko dobičkonosno trgovino z začimbami. Leta 1638 kandijski kralj Radžasinha II. prosi Holandce za pomoč v borbi proti Portugalcem ter jim za plačilo obljubi monopol nad trgovino otoka ter da jim povrne vojne stroške. Holandci so se lotili dela in do leta 1658 dokončno izgnali Portugalce iz oto ka. Potem pa so ostali v obmorskem pasu ter zasedli bivša portugalska pri stanišča, s tem pa tudi monopol nad trgovino ter strateško bazo, od koder so si Holandci v naslednjih letih ustvarili popolno prevlado nad trgovino v Indijskem oceanu in JV Aziji. Kandijski kralj je dobil še hujšega sovražnika, vendar je ujet v osrčje otoka uspel ohraniti samostojnost.

11

Tudi Holandci se v notranje zadeve domačinov niso spuščali. Zadržali so vse čimbolj pri miru in se ukvarjali s trgovino. Največje spremembe so bile v kr ščanski družbi, saj so zaprli vse rimskokatoliške samostane in cerkve ter jih nadomestili s protestantskimi pastorji. Pospeševali so prihod Holandcev z obljubami o brezplačni zemlji in dodelitvi imetja ter tako privabili predvsem vojake in oficirje nižjega ranga. Le-ti so se poročali z lokalnimi dekleti ter tako dodali še eno skupino k sicer majhni, vendar že določeni populaciji portugal skih Burgerjev. S tem se je v obalno področje začel širiti evropski vpliv, kar je povečalo raz liko med nižinskimi (obalnimi) Sinhalci ter višinskimi Sinhalci, ki so še vedno odmaknjeno v osrčju otoka živeli po vzorcih tradicionalne srednjeveške sin halske družbe. Nižinski Sinhalci so uživali v razvoju in vse boljših življenjskih pogojih, večji pismenosti in izobrazbi. Višinski Sinhalci pa so bili še naprej po nosni na politično neodvisnost in tradicijo ter so se imeli za superiorne čuvaje sinhalstva. BRITANCI – Ceylon Leta 1766 so Nizozemci pritisnili na kraljevino Kandy, ki je morala spet za prositi za zunanjo pomoč. Tokrat je bila to nova velesila v Indijskem oceanu – Angleži. Le ti so v Šrilanki videli izjemno strateško točko pri varovanju indij skih posesti in nekateri trdijo, da je bila zasedba otoka njihova ključna pred nost pred konkurenčnimi Francozi (še posebej najbolj varovano pristanišče Trincomalee). Prihod Angležev na otok je pomenil ključno prelomnico v njegovi zgodovini. Ob prihodu Angležev je otok štel 800.000 prebivalcev, njihovo število pa je po 150 letih angleške vladavine naraslo na 7 milijonov. Šrilanka je postala prva angleška kolonija in testni primerek za kolonialno politiko imperija. Angleška kraljica je zahtevala ekonomsko neodvisnost in profitnost otoka, kar je sproži lo daljnosežne posledice. Angleži so se kot prvi tujci začeli vpletati v notranjo organizacijo sinhalske družbe ter deželo vsestransko razvijati. Premagali so kraljevino Kandy in po 500 letih prvič spet združili otok pod eno oblastjo. Zaradi velikih stroškov angleških birokratov so začeli z izobra ževanjem domačinov, ki so prevzeli nižja uradniška mesta. S tem so zasta vili odličen izobraževalni sistem. Za izkoriščanje naravnih bogastev otoka (les, začimbe …) so gradili cestno in železniško omrežje ter zastavili dana šnjo transportno infrastrukturo. Uvedba plantažnega sistema je pripeljala do raziskav glede kulturnih rastlin in sprva se je uveljavila kava, pozneje pa

12

čaj, kavčuk in sladkorni trs. Gozdovi so se hitro redčili v korist obdelovalne zemlje. Osnovna predelava naravnih bogastev za izvoz je pripeljala na otok prvo industrijo, ta pa je zahtevala dodatno izobraženo delovno silo, pa tudi energijo (elektrarne …). Če so Angleži želeli dobiti delovno silo za uradništvo, plantaže in industrijo, so morali poseči v tradicionalno fevdalno in kastno organizacijo družbe, v kateri je bil kmet vezan za zemljo. Prišlo je do spremembe zakonodaje in družbenih odnosov, vpeljal se je evropski pravni red. Kljub temu pa je bilo delovne sile še premalo, zato so Angleži iz svojih indijskih kolonij na plantaže čaja pripelja li množico Tamilcev, ki so se naselili v višavju in še danes predstavljajo večino delovne sile. Sprva so priseljenci živeli v nemogočih življenjskih pogojih in ze lo hitro umirali, zato so nenehno prihajali novi priseljenci. Kmalu pa so Angleži izračunali, da je to predrago. Izobražena delovna sila je bila dragocena in bilo jo je premalo, da bi jo pustili umirati. Prav tako so bile selitve Tamilcev iz Indije drage. Tako so vpeljali osnovno zdravstvo in predpi sali minimalne življenjske pogoje. Angleži se v idejni sistem šrilanških verovanj niso vmešavali. Na otok so sicer prinesli anglikansko krščanstvo, vendar so kot nepristranski tujci zagotavljali enakost vseh ver. Enakost sicer ni bila po godu budistom ki so bili v veliki veči ni, je pa zagotavljala red in mir na tem področju. Pri izobraževanju so šli Angleži še korak dlje. Premožnim sinhalcem so v zame no za pripadnost omogočili, da so svoje otroke šolali na univerzah v Angliji. Tako se v drugem delu angleškega vladanja soočimo z nastankom sinhalske inteligence, ki se je prav v Angliji začela zavedati izkoriščanja svoje dežele. Iz te inteligence je v začetku 20. stoletja izšla politična stranka, ki se je začela boriti za osveščanje ljudi ter neodvisnost. Svetovne vojne, spremembe v svetovni razdelitvi sveta, upad Anglije kot sve tovne velesile ter vse večji upori lokalnega prebivalstva v želji po samostojno sti so leta 1948 pripeljali do zadnjega dejanja – razglasitve neodvisnosti. NEODVISNOST 1948 – ŠRILANKA Po dolgem času otoku spet vladajo domačini. V prvi letih sledijo angleški politiki nevtralnosti in enakopravnosti vseh etničnih in verskih skupin na otoku. Po dolgoletni kolonialni zgodovini se Šrilanka razglasi za socialistično državo ter nacionalizira premoženje bivših oblastnikov. Kmalu izbere srednjo pot in postane ena pomembnejših članic gibanja neuvrščenih (Konferenca v Colombu l. 1976).

13

Kmalu po neodvisnosti (1956) pride na oblast Salomon Bandaranaike, ki spro sti dolgo zatajevano sinhalsko evforijo in nacionalizem, z njim pa tudi dolgo zatirano budistično institucijo. Sinhalski nacionalizem in privilegiranje budiz ma pa povzroči prve upore tamilskega prebivalstva na severu in zahodu oto ka. Ko Salomon uvidi krizo, jo skuša zajeziti, vendar postane žrtev atentata iz lastnih vrst. Nasledi ga njegova žena Sirimavo Bandaranaike, ki postane prva ženska predsednica vlade na svetu. Leta 1983 se spori med Sinhalci in Tamilci sprevržejo v državljansko vojno in leta 1987 v spor posežejo indijske mirovne sile. Po posredovanju ZN je med Tamilci in Sinhalci sklenjeno premirje, ki pa danes spet prerašča v medseboj ni konflikt. Danes je Šrilanka hitro razvijajoča država v razvoju s socialistično državno ureditvijo, najvišjo stopnjo pismenosti in pričakovano življenjsko dobo v re giji. Hitra gospodarska rast vpeljuje vedno boljše življenjske pogoje ter utrjuje njen položaj na mednarodni sceni. Verjetno bi bila Šrilanka danes »zgodba o uspehu«, ko je ne bi pestila notranja politična kriza, ki denar namesto v razvoj usmerja v vojsko in orožje ter tuje turiste (pomemben vir dohodka v 90-ih le tih) vztrajno odganja drugam. Srečno na viharnih oceanskih valovih!

14

BUDIZEM NA ŠRILANKI Prvi naseljenci so s seboj prinesli neko obliko brahmanizma. V 1. st. pr. n. š. pa je bil budizem dobro ukoreninjen v vseh glavnih sferah otoka. Ašoka je okoli 260 pr. n. š. po krutem in krvavem pohodu nad Kalingo sprejel budizem kot glavno vero in iz manjše sekte naredil svetovno vero. Ašoka je pošiljal misijo narje v druge dežele. Ena takih misij je prispela na Šrilanko za časa vladavine kralja Devanampiya Tissa (250-207 pr. n. št.), sodobnika velikega Ašoke. Ašoka pošlje svojega sina Mahindo, ki kralja spreobrne v novo vero. Otok od nekdaj velja za srčiko budizma in najbolj pravoverno budistično državo. Kraljestvo Anuradhapure je bilo eno izmed prvih, ki je sprejelo Budin nauk. Tu se je prvič zapisala Tripitaka – budistično sveto pismo. Od tu so v času Pollonaruwe budistični menihi potovali širom J in JV Azije ter razširjali vero. Kljub številnim iz zivom je otok ohranil tradicijo Teravada budizma in jo posledično širil v JV Azijo prek Burme vse do Tajske – v JV Aziji velja Šrilanka za varuha Teravada tradicije. Budizem na Šrilanki je daleč preživel budizem v rodni Indiji in danes pred stavlja glavni temelj sinhalske identitete. Pri tem so gotovo botrovale zgodo vinske okoliščine – nenehna nevarnost močnih hindujskih kraljevin iz južne Indije in tudi drugih osvajalcev in vplivov – muslimanstva, krščanstva … Da je Šrilanka tako pomembna za budizem, gre pripisati dejstvu, da je bila de žela ena prvih, ki je sprejela novo vero in imela ključno vlogo pri varovanju in hranjenju najpomembnejših budističnih spisov. Čeprav je v sosednji Indiji budizem do 8. st. bolj ali manj izginil, je svojo prevladujočo vlogo na Šrilanki obdržal kljub številnim in nenehnim vdorom hindujskih Tamilcev, musliman skih trgovcev in pozneje misijonarskih kristjanov. BUDIN NAUK Če bi si nehali želeti vseh lepih in prijetnih reči in če ne bi bili vedno tako željni sreče, ugodja, priznanja in nežnosti, potem tudi ne bi bili tako pogosto žalo stni, če vsega tega ne bi imeli. In kdor si ne bi več želel, tudi žalosten ne bi bil več. Znebiti se je treba vezanosti na želje, kajti s tem se znebimo tudi trpljenja. Glavna misel Budinega nauka je vesoljno trpljenje . Res je, da življenje poleg trpljenja nudi tudi radost, vendar je življenje neznosno zaradi minljivosti vse ga. Rojstvo, starost, smrt, to je krog, v katerega je ujeto sleherno živo bitje. In ne samo telo, tudi duša je ujeta v ta krog. Druga sveta resnica poizveduje za izvorom trpljenja. Vsa naša nesreča izvira iz želje po življenju, bodisi radi ver-

15

jamemo v življenje po smrti, bodisi živimo v neprestanem strahu, da ne bomo nikoli dosegli večnega pokoja. Potrebno je odstraniti to voljo, ki je vzrok bi vanja, in takrat bo prenehal učinek, ki povzroča to bivanje. To je smisel tretje resnice. Vsa človekova usoda je v dveh stavkih. Četrta resnica našteva različne stopnje plemenite poti osmerih kreposti in čistega premišljevanja. Budizem zahteva od človeka dolge in težke napore za notranje izpovedovanje. Človek doseže zadnjo in najvišjo stopnjo z dobroto, z dobrohotnostjo do vseh živih bitij. ŠTIRI PLEMENITE RESNICE Ko se je Buda odločil, da prelomi čar zamaknjenosti, ki ga je za 49 dni prikoval na Negibni kraj, je vstal in prehodil skoraj 200 km do Varanasija. 10km pred mestom se je ustavil v kraju Sarnath, kjer je imel svojo prvo pridigo. Pridigal je petim asketom, s katerimi se je preživel svojih 5 asketskih let in so ga jezni zapustili, ko se je Buda askezi odpovedal. Zdaj so postali njegovi prvi učenci. Štiri plemenite resnice so bile naznanilo odkritij kot vrhunca njegovih 6-letnih prizadevanj. To so štiri temeljni kamni, na katerih počiva njegov nauk. • Dukha. Življenje je dukha (trpljenje). • Tanha. Obstaja Vzrok trpljenja (želja-hrepenenje, navezanost ali po želenje) in nevednost. • Vzrok trpljenja lahko premagamo (odpravimo). • Premagamo ju z izpolnjevanjem naukov osmere poti. Buda nam torej sporoča: življenje samo po sebi je trpljenje . To je gotovo slaba novica. Toda okrogloglavi prijatelj z uhanom v ušesu nam govori dalje: spoznal sem, da ima trpljenje svoje vzroke! To pa je dobra novica! Če ima namreč svoje vzroke, lahko le-te odpravimo in življenje potem ne bo več tr pljenje. Na koncu nam zaupa osmero pot, po kateri pridemo v nirvano. Potem nam pove še eno vzpodbudno – človek ima vse, kar rabi na poti – zavest, moč volje in sposobnost razumevanja. MODROST »Ne zanašaj se na tisto, kar si oznanjenega slišal, ali na običaj, ali na govorice, ali na napisano, ali sklep, ali ustaljena načela, ali domiselno umovanje, ali na dajanje prednosti priljubljeni teoriji. Naj te ne prepriča navidezna inteligenca nekoga, niti spoštovanje do učitelja ... Ko sam pri sebi veš, kaj je napačno, ne umno, nevredno ter pelje v škodo in nezadovoljstvo, to opusti ... In ko sam pri sebi veš, kaj je prav, to neguj.«

16

ZAHODNA OBALA Zahodna obala otoka ima dve osebnosti, razdeljena je tako figurativno kot dobesedno. V sredini je velemestni Colombo, nekoliko bolj na severu pa turi stično letovišče Negombo. Proti severu je redko poseljeno območje s planta žami kokosovih palm in ribiškimi vasicami. Južno do Colomba pa se zdi, da se prestolnica sploh nikoli ne konča. Po 40 km pa se promet zmanjša in odpirajo se pogledi na lepe peščene plaže. Vse do mesta Galle se raztezajo neprekinje na obmorska mesteca ter turistična letovišča. Ta del obale je močno prizadel cunami, vendar so posledice komaj še vidne. COLOMBO Število prebivalcev: 2,2 milijona Mesto je politična, ekonomska in kulturna prestolnica. Največje otoško mesto in pristanišče je sestavljenka tržnic, vrtov, stavb in pa lete različnih kultur ter narodnosti Šrilanke. Mesto ima zanimivo kolonialno zapuščino, prijetne restavracije in močan mestni vrvež v pretežno ruralni dr žavi. Nekateri se bodo hitro naveličali izpušnih plinov in mondenih stavb na Galle ulici – glavnem mestnem križišču. V Kolombu lahko uživate v kulturno zgodovinskih znamenitostih okrog trdnjave, Vrtov cimeta in Pettah. Colombo slovi tudi kot najbolj onesnaženo mesto na svetu. KULTURNI TRIKOTNIK Osrednje severno nižavje so poimenovali Rajarata – Dežela kraljev. 1500 let zgodovine, bojev za prevlado, vdorov, verskih misij in boja za preživetje, ki so ga omogočili edinstvene namakalne naprave, so botrovali rojstvu dveh veli kih sinhalskih kraljestev: Anuradhapure in Polonnaruwe. Dolgoletno sodelovanje med šrilanško vlado in Unescom je pripeljalo do projekta, ki je omogočil odkrivanje in rekonstrukcijo antičnih mest. Tako pod imenom Kulturni trikotnik danes poznamo središča starih kraljestev Kandy, Anuradhapura in Polonnaruwa in številne druge znamenitosti vredne ogle da, kot so na primer Dambulla, Sigiriya in ostale. MIHINITALE To je hrib, na katerem je budizem uradno vstopil v deželo. Tukaj je pozneje zrasel velik budistični samostan z meditacijskimi jamami. Danes je Mihinitale

17

pomembno romarsko središče in spadamed najbolj svete kraje na Šrilanki. Zgodovina Mihinital je zgodovina šrilanškega budizma, ki se začne z zgodbo indijskega misijonarja Mahinde, po katerem se kraj imenuje tudi Mahindina gora. To je tudi kraj, kjer se je šrilanški kralj Devanampiya Tissa spreobrnil, ker so se mu začele dogajati nenavadne stvari. Budizem se je na otoku hitro prijel med Sinhalci in se razširil, medtem ko je v Indiji oslabel. ANURADHAPURA Anuradhapura je bilo najveličastnejše mesto antičnega sveta JV Azije. Na svo jem višku je bilo dom tisočem menihov iz številnih samostanov. Bilo je kralje vo mesto 113 zaporednih kraljev, ki so nadzirali cvetočo umetnost veličastnih palač, spomenikov, bogato okrašenih vrtov in velikih dagob – kupolastih svetišč, v katerih so hranili svete relikte budizma. V razmahu budizma, ki je zajel tudi kralje stare Šrilanke, so ti dopustili svobodo čaščenja in gradili prve bolnišnice na svetu. V mestu so poznali tudi bolnišnice za živali. Verjetno naj večji dosežek tistega časa pa so bili obsežni namakalni sistemi z rezervoarji, ki so hranili monsunsko vodo, in so imeli zapornice za vodo (kanale), s pomočjo katerih so namakali riževa polja. Bodi drevo Pomen Sri Maha Bodhi je ključen za Anuradhapuro tako v duhovnem kot zgodo vinskem smislu. Veliko drevo je zraslo iz veje (sadike) bodi drevesa iz Bodhgaye (Indija), pod katerim je Buda doživel razsvetljenje. Na otok jo je prinesla princesa Sangamitta, sestra meniha Mahinde, ki je spreobrnil tamkajšnjega kralja. Drevo je najstarejše zabeleženo drevo na svetu, neprekinjeno so ga varovali 2000 let, tudi v obdobju indijske okupacije. Tukaj je več bodi dreves, najsta rejše stoji na vrhu ploščadi. Na tisoče vernikov prihaja, da bi tukaj darovali. Še posebej v obdobju poye (čas polne lune). Bronasta palača Danes je viden samo še gozd kamnitih stebrov, ki pričajo o mogočnosti nekoč 9 nadstropne palače, ki so jo opisovali v Mahavamsi. Palača je imela 100 sob, prostore za 1000 menihov, prestol iz slonovine in sedež iz gorskega kristala. Čeprav se imenuje palača, to ni bila kraljeva rezidenca, temveč samostan. Stavba je bila narejena iz lesa, zaradi česar je večkrat pogorela. Ostalo pa je 1600 kamnitih stebrov, ki jih lahko vidimo še danes.

18

Ruwanwelisaya (Maha Thupa – Velika stupa) Zgrajena v času Dutugemunuja, herojskega kralja v Mahavamsi, ki ga je nav dahnil mehurček, ki je plaval na vodi. Zdi se utopično, da bi poskusili posne mati breztežen mehurček v tako velikem merilu, a nekako deluje. Več tisoč ton težko zidovje, ki je potrebno za kupolo, meri v višino več kot 55 m; vidi se pa le povrhnjica, za katero se zdi, da ovija vrečo zraka. Ta Dagoba naj bi bila Dutugemunova največja mojstrovina, vendar ta ni živel dovolj dolgo, da bi jo videl. Na smrtni postelji je bil njegov pogled usmerjen v lažno maketo iz bambusovega lesa in tekstila dokončano dagobo. Prvotna višina je bila precej višja od današnje, prav tako pa je bila mehurčkasta oblika drugačna. Mesečev kamen Mesečevi kamni izvirajo iz Indije, kjer so postavljeni ob vhode templjev z namenom, da bi se obiskovalec ob vstopu v sveti prostor osredotočil. Koncentrični krogi predstavljajo duhovno pot od samsare – večnega kroga smrti in rojstva do nirvane – razsvetljenja. Zunanji krog predstavlja plamene želja – s pomočjo katerih se tisti, ki skoznje stopa očisti. Naslednji krog je dostojanstvena procesija živali, ki gredo od le ve proti desni. Slon predstavlja rojstvo, konj starost, lev bolezen in bik smrt. Krog, v katerem se živali vrstijo ena za drugo predstavlja samsaro, krog življe nja, večnih rojstev in smrti. V naslednjem krogu je vinska trta – simbol želja in vezanosti na življenje. Po budistični tradiciji velja, da je človek ob preseganju teh želja in vezanosti pripravljen stopiti na pot modrosti in pot resnice. To fazo simbolizira gos – Hamsa, ki je sposobna iz posode z mlekom posrebati samo mleko. Naslednji krog – zvitek okrašen z lotosovim cvetom(lotos ima korenine v blatu – trplje nje; zelo dolg pecelj – dolga pot na poti v razsvetljenje; čudovit cvet na vrhu – nirvana) na sredini je simbol čistosti in približevanja nirvani – razsvetljenju. POLONNARUWA Srednjeveška prestolnica Šrilanke, zavarovana s 6 km dolgim obrambnim zi dom. Leži ob reki Mahaveli. V 12. st. je bilo mesto eno največjih v JV Aziji z ble ščečo arhitekturo ter svojevrstnim umetniškim slogom, v katerem se sihnalska budistična umetnost meša s tamilskimi hindujskimi vplivi. Kralj Parakrambahu je zgradil največji umetni jez tistega časa – Parakrambahujevo morje.

19

Gal Vihara Čeprav se Šrilančani radi pohvalijo z veličino in starostjo spomenikov, so gle de največjega in najboljšega spomenika nekoliko skromni. Iz granitne skale so izklesani trije kipi Bude in kapelica. Najstarejši kip uprizarja stoječega Budo na podstavku lotosovega cveta v pozi blagoslavljanja. Njegove roke so pre križane, oči pa na pol zaprte. Umetnik je neznan. Črna plast v skalnem obrisu okrog rahločutno izrezljanih linij njegovega obraza deluje, kot da bi ga zazi bal spanec. V času Parakramabahuja sta bila dodana še ostala kipa. Parakramabahujevo morje »Niti kaplja vode ne sme odteči v morje, preden ni koristna za človeka,« je rekel veliki monarh Parakramabahu, ko je postavljal Parakrama Samudra, ki pokriva površino veliko 2.430 ha. Ta mojstrovina gradbeništva je imela 11 kanalov, po kateri je bila voda speljana v različne smeri v mrežo namakalnih kanalov in manjših rezervoarjev. SIGIRIYA – LEVJA SKALA Prvotno ime Sihagiri (Skala spomina), pozneje pa Sigiriya (Levja skala) je vul kanski osamelec sredi rodovitne nižine ter ena najbolj privlačnih turističnih znamenitosti JV Azije. Verjetno je bila skala obljudena že v predzgodovinskih časih, pozneje pa so v jamah pod njo živeli asketski menihi. V obdobju 477 495 n. š. pa za kratek čas postane prestolnica otoka. Po tem obdobju mesto zamre in nikoli več ne doseže takratne slave. Legenda pravi, da je princ Kašjapa ubil svojega očeta, kralja Dhatuseno iz Anuradhapure, ter v strahu pred maščevanjem postavil novo prestolnico na osamljenem mestu. Na vrhu sklale izgradi palačo ter mesto utrdi z močnimi obrambnimi zidovi. Novejša odkritja pa pričajo, da je bil v Sigiriyi velik budi stični samostan že nekaj stoletij pred Kašjapinim časom. Po 14. st. je bil samo stan zapuščen. Odkrili so ga angleški arheologi leta 1907. Kakršnokoli funkcijo že je Sigiriya imela, gre za pomembno urbano središče s prefinjenim mestnim načrtom ter vrhunsko arhitekturo tistega časa, čudovi timi vrtovi in bazeni ter hidravliko. Leta 1982 je bila Sigirya uvrščena v seznam kulturne dediščine Unesca.

20

Zgodba o Kašjapi in Sigiriyi Ustanovitelj Sigiriye je bil verjetno ena najbolj zanimivih osebnosti v zgo dovini Šrilanke. Pogumen, briljanten in morilski Kašjapa je vladal v 5. st. (477-495). Sin kralja Dathusene ni bil popolnoma kraljevske krvi. Vedoč, da bo nje gov mlajši polbrat kraljevske krvi Mogallana nasledil očeta, je Kašjapa nasilno prevzel oblast, zaprl očeta Datuseno v ječo in ga pozneje tu di ubil (umor očeta velja za enega od petih velikih grehov v budizmu). Mogallana je medtem pobegnil v Indijo z namenom, da bi se vrnil z vojsko. Po sedmih letih vladanja se je Kašjapa preselil v čudovito palačo, ki je bila zgrajena za obrambo v primeru povratnega napada. Široki jar ki in kamniti zidovi so bili zgrajeni na edinstven način. V primeru na pada je zunanji jarek poplavil celotno območje med dvema jarkoma. Balvanski katapult – frača – še zdaj čaka, da ga sprostijo, ko pride napa dalec. Stražne niše so bile tako naravnane, da so držale stražo budno – v primeru, da bi človek zaspal, je dobil nepričakovani smrtni udarec. Nekega dne leta 495, po 18 letih vladanja, pa je prišel trenutek obraču na med Moggallano in Kašjapo. Na višku borbe se je Kašjapin slon zdr znil in obrnil na stran, ker je začutil skrito močvirje. Kašjapina vojska je to razumela kot umik in se začela umikati, Kašjapo pa pustila samega. Ko je ugotovil, v kakšni situaciji se nahaja se je sam obglavil z mečem. Sigiriya ni bila samo palača paranoičnega tirana, temveč pred vsem vladarja, ki je uveljavljal svojo pravico do vladanja s simbolič nimi in velikimi deli. Njegova vladavina je trajala kratek čas, njego vi dosežki pa ostajajo občudovanja vredni tudi po 15-ih stoletjih. DAMBULLA Največji jamski tempelj na Šrilanki ter vrhunski primerek budistične ume tnosti. V 5-ih jamah si lahko ogledamo freske ter kipe verskih podob – Bude, bodisatve, bogovi in boginje. Obstajajo tudi številne pobarvane skulpture, vključno s kipom zadnjega kandyskega kralja v naravni velikosti in mnogo starejši kipi hindujskih bogov. Okoli templja so našli množico meditativnih jam asketskih menihov.

21

OSREDNJEVIŠAVJEinJUŽNIDELOTOKA Osrednje višavje je zeleno, bujno in rodovitno z obilico dežja prek celega leta. To je dežela čajnih plantaž ter gozdov, v višini pa se čaj umakne evropskim vr tninam. Glavno mesto je Kandy ob vznožju višavja ter Nuwara Eliya kot »Mala Anglija«. Danes je osrednje višavje »čuvaj« in simbol ter duhovno središče sinhalske tradicije, na čajnih plantažah pa živijo pretežno Tamilci. Podnebje je bolj suho, nekoliko hladnejše. KANDY Atraktivno središče osrednjega višavja leži ob umetnem jezeru, ki je obkrože no z visokimi hribi, na nadmorski višini 500 m. Okoli 300 let je bil prestolnica sinhalskega kraljestva dokler ni leta 1815 padla v roke Angležem. V mestu je atraktivna tržnica, srečamo pa se z mestnim hrupom in vrvežem, ki z mrakom hitro izgine. Mesto je poznano po največji budistični slovesnosti: procesiji Esala Perahera v avgustu. Tempelj Budinega zoba Tempelj skriva najbolj dragoceno budistično relikvijo in simbol sinhalskega ponosa. Celoten kompleks spada pod Kandysko kraljevo palačo. Gre za ve ličastno zgradbo obdano z globokim jarkom. V templju je tudi pomembna zbirka ola rokopisov – (na palmovih listih) ter muzej darov templju. V sklopu novejšega templja je zavarovan tudi originalen tempelj Budovega zoba. Šrilanški budisti verjamejo, da morajo vsaj enkrat v življenju opraviti romanje do templja. Čaščenje pred templjem naj bi izjemno izboljševalo karmično sta nje posameznika. Zgodba o Budinem zobu Največja svetinja na otoku je Budin zob, ki so ga sem prinesli v 4. stoletju. Prinesla ga je princesa indijske države Orisse, skritega v svojih laseh. Hitro so ugotovili, da ima Budin zob veliko moč pri ustvarjanju dežja. Budin zob je postal simbol vla darjev in kdorkoli ga je posedoval je imel pravico vladati deželi, saj lahko le vladar z Budinim zobom zagotovil dež in z njim blaginjo deželi. Zgodba o Budinem zo bu je zato zgodba o množici princev, princes ter menihov, ki so se borili zanj in za to, da svetinja ne bi prišla v roke sovražnim tujcem. Vladarji so Budin zob hranili v posebej zanj zgrajenih templjih, ki so bili najpomembnejši templji tistega časa. Danes je Budin zob shranjen v Kandyu, ki je središče sinhalstva.

22

NUWARA ELIYA Najvišje ležeče mesto na otoku (1889 m) skriva v svojem imenu pomen »Mesto svetlobe«. Veljalo je za kolonialno britansko višinsko postajo. S svojo tipično gradnjo hiš, rožnimi vrtovi, igrišči za golf, parki in nasadi sveže »evrop ske« zelenjave (krompir, zelje, paradižnik, paprika, zelena solata, špinača …) spominja na kakšen kraj na angleškem podeželju, zato so ga poimenovali »Mala Anglija«. Čaj Čaj je temelj šrilanškega kmetijstva in glavni razpoznavni znak otoka. Šele v 19. stoletju so ga na otok pripeljali Angleži. Prvi nasadi čaja so bili v oko lici Kandya, saj čaj potrebuje toplo podnebje, hribovit teren ter dnevne padavine. Pozneje se čaj razširi na ves višinski del otoka. Čaj raste kot grm in lahko zraste tudi do 10 m v višino, če se ga ne obrezuje. Zato ga redno obrezujejo in ohranjajo grm do višine 1m. Obiralke so Tamilke, ki pri vsa kem grmu oberejo samo svetlo zelene vršičke z največ 2-3 listi. Obrano listje najprej delno osušijo, potem fermentirajo in na koncu prečistijo ter dokončno osušijo. Čaj razvrstijo po kvaliteti. Najboljši čaj izvažajo preko borze v Colombu. PINNEWALA – SLONJA SIROTIŠNICA Državna sirotišnica je bila ustanovljena, da bi zaščitili zapuščene in osirotele slone. Danes sodi med največje zanimivosti na otoku. Je namreč edini kraj, kjer lahko vidimo toliko slonov hkrati in v neposredni bližini. Na slone pazijo mahouts – čuvaji, ki skrbijo za redno prehrano slonov in var nost obiskovalcev, sicer pa se sloni svobodno sprehajajo po območju. Tukaj živi približno 60 slonov, od mladičev do odraslih. Vsak dan gredo na kopanje v bližnjo reko. Najprej opravijo dopoldansko ko panje, potem popoldansko, jedo pa trikrat na dan. Sloni Šrilanški sloni so podvrsta azijskih slonov Elephas maximus maksimus , ki so nekoliko manjši od afriških sorodnikov in imajo manjša ušesa. Dosežejo višino 2-4 metre ter težo 3-5 ton. Samica je noseča 18-20 mesecev, na novo skoteni mladič pa tehta 75-115 kg. Spolno zrelost sloni dosežejo med 8-12 letom življe-

23

nja, kar je odvisno od naravnega okolja, v katerem živijo. Samica lahko skoti mladiča vsakih 4-6 let in v življenju lahko skoti 6-7 slončkov. Življenjska doba slonov je okoli 55-60 let. Sloni imajo slabo prebavo, zato večino življenja jedo. Odrasel slon poje 100-150 kg hrane in popije 80-160 litrov vode na dan. Sloni so pomembna značilnost Šrilanke. Leta 1960 so postali ogroženi, danes pa so zaščiteni. Okrog leta 1800 je bilo na Šri Lanki še 12000 do 14000 slonov,

danes pa jih je med 3000 in 4000. JUŽNI DEL OTOKA

Na zahodu so tla rodovitna in tam pade obilo padavin, največ jih je v prvin skem tropskem pragozdu Sinharaja (preko 5000 mm na leto). Vzhodni del otoka pa je nižinski, bolj sušen in nerodoviten, tako da ponekod preide v pra vo stepsko okolje. Vzhodni del je zato najmanj razvito območje in ga poime nujejo tudi šrilanška Etiopija. Ko govorimo o jugu dežele ne moremo mimo starega obalnega mesta Galle, ki spada na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. To je namreč eden od najbolje ohranjenih primerkov kolonialnega načina življenja v Aziji. Ulice iz 17. st. pričajo o živahni zgodbi življenja Nizozemcev, Portugalcev, Britancev in muslimanov, ki so tukaj pustili svoj pečat. Nekaj kilometrov naprej pa se že razprostirajo čudovite plaže Unawatune, ki kljub uničujočemu cunamiju ohranjajo svoj sloves najlepših plaž na svetu. Na poti do vasice Tissamaharama prodajajo odličen domači proizvod – jogurt iz bivoljega mleka imenovan curd. V tem daljnem koščku dežele se nahaja na cionalni park Yala, kjer po oddaljenih savanah podijo leopardi, sloni, opice in ostale eksotične živali. Ajurveda Starodavni indijski nauk o zdravju je hkrati življenjska filozofija in medici na, ki na človeka gleda celovito kot na naravno in duševno bitje. Beseda ajurveda izhaja iz aju in veda; aju – življenje, veda – znanost ali veda. Gre torej za znanost o življenju in vključuje vsa živa bitja. Deli se na tri veje; na ra ajurveda, ki se ukvarja s človekovim življenjem; satva ayurveda , ki prou čuje živali in njihove bolezni ; ter vrikša ajurveda, ki proučuje rastlinstvo. Ajurveda zagovarja idejo, da je zdravje najvišja oblika blaginje. Osnovno načelo pravi, da je materija sestavljena iz 5 elementov, ki so zemlja, te kočina, vročina, zrak in eter. V človeškem telesu jih opisuje kot tri »doše«: vata je sila, ki vzpodbujajo biološko aktivnost, od katere je odvisno gi-

24