Oskarjeva Šrilanka

čaj, kavčuk in sladkorni trs. Gozdovi so se hitro redčili v korist obdelovalne zemlje. Osnovna predelava naravnih bogastev za izvoz je pripeljala na otok prvo industrijo, ta pa je zahtevala dodatno izobraženo delovno silo, pa tudi energijo (elektrarne …). Če so Angleži želeli dobiti delovno silo za uradništvo, plantaže in industrijo, so morali poseči v tradicionalno fevdalno in kastno organizacijo družbe, v kateri je bil kmet vezan za zemljo. Prišlo je do spremembe zakonodaje in družbenih odnosov, vpeljal se je evropski pravni red. Kljub temu pa je bilo delovne sile še premalo, zato so Angleži iz svojih indijskih kolonij na plantaže čaja pripelja li množico Tamilcev, ki so se naselili v višavju in še danes predstavljajo večino delovne sile. Sprva so priseljenci živeli v nemogočih življenjskih pogojih in ze lo hitro umirali, zato so nenehno prihajali novi priseljenci. Kmalu pa so Angleži izračunali, da je to predrago. Izobražena delovna sila je bila dragocena in bilo jo je premalo, da bi jo pustili umirati. Prav tako so bile selitve Tamilcev iz Indije drage. Tako so vpeljali osnovno zdravstvo in predpi sali minimalne življenjske pogoje. Angleži se v idejni sistem šrilanških verovanj niso vmešavali. Na otok so sicer prinesli anglikansko krščanstvo, vendar so kot nepristranski tujci zagotavljali enakost vseh ver. Enakost sicer ni bila po godu budistom ki so bili v veliki veči ni, je pa zagotavljala red in mir na tem področju. Pri izobraževanju so šli Angleži še korak dlje. Premožnim sinhalcem so v zame no za pripadnost omogočili, da so svoje otroke šolali na univerzah v Angliji. Tako se v drugem delu angleškega vladanja soočimo z nastankom sinhalske inteligence, ki se je prav v Angliji začela zavedati izkoriščanja svoje dežele. Iz te inteligence je v začetku 20. stoletja izšla politična stranka, ki se je začela boriti za osveščanje ljudi ter neodvisnost. Svetovne vojne, spremembe v svetovni razdelitvi sveta, upad Anglije kot sve tovne velesile ter vse večji upori lokalnega prebivalstva v želji po samostojno sti so leta 1948 pripeljali do zadnjega dejanja – razglasitve neodvisnosti. NEODVISNOST 1948 – ŠRILANKA Po dolgem času otoku spet vladajo domačini. V prvi letih sledijo angleški politiki nevtralnosti in enakopravnosti vseh etničnih in verskih skupin na otoku. Po dolgoletni kolonialni zgodovini se Šrilanka razglasi za socialistično državo ter nacionalizira premoženje bivših oblastnikov. Kmalu izbere srednjo pot in postane ena pomembnejših članic gibanja neuvrščenih (Konferenca v Colombu l. 1976).

13