Oskarjeva Šrilanka

Gal Vihara Čeprav se Šrilančani radi pohvalijo z veličino in starostjo spomenikov, so gle de največjega in najboljšega spomenika nekoliko skromni. Iz granitne skale so izklesani trije kipi Bude in kapelica. Najstarejši kip uprizarja stoječega Budo na podstavku lotosovega cveta v pozi blagoslavljanja. Njegove roke so pre križane, oči pa na pol zaprte. Umetnik je neznan. Črna plast v skalnem obrisu okrog rahločutno izrezljanih linij njegovega obraza deluje, kot da bi ga zazi bal spanec. V času Parakramabahuja sta bila dodana še ostala kipa. Parakramabahujevo morje »Niti kaplja vode ne sme odteči v morje, preden ni koristna za človeka,« je rekel veliki monarh Parakramabahu, ko je postavljal Parakrama Samudra, ki pokriva površino veliko 2.430 ha. Ta mojstrovina gradbeništva je imela 11 kanalov, po kateri je bila voda speljana v različne smeri v mrežo namakalnih kanalov in manjših rezervoarjev. SIGIRIYA – LEVJA SKALA Prvotno ime Sihagiri (Skala spomina), pozneje pa Sigiriya (Levja skala) je vul kanski osamelec sredi rodovitne nižine ter ena najbolj privlačnih turističnih znamenitosti JV Azije. Verjetno je bila skala obljudena že v predzgodovinskih časih, pozneje pa so v jamah pod njo živeli asketski menihi. V obdobju 477 495 n. š. pa za kratek čas postane prestolnica otoka. Po tem obdobju mesto zamre in nikoli več ne doseže takratne slave. Legenda pravi, da je princ Kašjapa ubil svojega očeta, kralja Dhatuseno iz Anuradhapure, ter v strahu pred maščevanjem postavil novo prestolnico na osamljenem mestu. Na vrhu sklale izgradi palačo ter mesto utrdi z močnimi obrambnimi zidovi. Novejša odkritja pa pričajo, da je bil v Sigiriyi velik budi stični samostan že nekaj stoletij pred Kašjapinim časom. Po 14. st. je bil samo stan zapuščen. Odkrili so ga angleški arheologi leta 1907. Kakršnokoli funkcijo že je Sigiriya imela, gre za pomembno urbano središče s prefinjenim mestnim načrtom ter vrhunsko arhitekturo tistega časa, čudovi timi vrtovi in bazeni ter hidravliko. Leta 1982 je bila Sigirya uvrščena v seznam kulturne dediščine Unesca.

20