Oskarjeva osrednja Azija

Oskarjeva

Osrednja Azija

t:+ 04 201 43 38, 04 201 43 39 info@agencija-oskar.si www.agencija-oskar.si

Agencija Oskar d.o.o. Gregoriceva ulica 38 SI-4000 kranj 7

ODKRIVAJTE SVET IN DOŽIVITE VEČ z Agencijo Oskar

KAZALO Osrednja azija................................................................................4 Svilena cesta....................................................................................................................................6 Kratka zgodovina...........................................................................................................................9 Islam...............................................................................................................................................16 Pet stebrov islama......................................................................................................................................17 Turkmenistan...............................................................................18 Splošno o deželi............................................................................................................................19 Pot Ašgabad - Konye Urgenč.......................................................................................................24 Ašgabad.........................................................................................................................................................24 Nokhur............................................................................................................................................................24 Geok-depe................................................................................................................................................... 25 Nysa ................................................................................................................................................................ 25 Konye Urgenč ............................................................................................................................................ 25 Hrana in pijača ..............................................................................................................................27 Mini slovarček - Turkmenščina...................................................................................................29 Slogani............................................................................................................................................................31 Uzbekistan . ................................................................................ 32 Splošno o deželi............................................................................................................................33 Pot Khiva - Fergana.......................................................................................................................37 Khiva................................................................................................................................................................37 Buhara.............................................................................................................................................................37 Nurata..............................................................................................................................................................38 Al Buhari – Hoja Ismail..............................................................................................................................38 Samarkand....................................................................................................................................................39 Taškent ...........................................................................................................................................................39 Dolina Fergana...........................................................................................................................................40 Mini slovarček – Uzbeščina.........................................................................................................41 Kirgizistan................................................................................... 42 Splošno o deželi............................................................................................................................43 Pot Oš – Biškek..............................................................................................................................48 Oš.....................................................................................................................................................................48 Jalal Abad.....................................................................................................................................................48 Toktogul.........................................................................................................................................................49 Dolina reke Suusamyr..............................................................................................................................49 Song Kul.........................................................................................................................................................50 Narin................................................................................................................................................................51 Taš Rabat........................................................................................................................................................51 Kočkorka........................................................................................................................................................52 Isik Kul..............................................................................................................................................................52 Mini slovarček- Kirgiščina...........................................................................................................55 Mini slovarček - Ruščina...............................................................................................................58

OSREDNJA AZIJA Osrednja Azija je zaprta regija, ki nima točno določenih meja, vključuje pa naslednje države: Turkmenistan, Uzbekistan, Kirgizistan, Tadžikistan, Afganistan in Kazakstan. Po nekaterih drugih navedbah pa naj bi sem spadalo tudi celotno področje zahodne Kitajske, Mongolija, Tibet in severni del Pakistan ter Indije. Prelaz Šibar v Afganistanu pa naj bi predstavljal ločnico med Indijskim kontinentom in Osrednjo Azijo. Geografsko gre za izjemno veliko regijo, ki so jo mnogokrat poimenovali kot Turkestan. V zadnjem stoletju so jo delil na zahodni (ruski) in vzhodni (kitajski) del. Turkestan v bistvu pomeni dežela Turkov in gre za regijo, kjer so danes več ali manj naseljen Turki. To ime se je uporabljalo predvsem za časa Stalina. Puščave in stepe - večino ozemlja Osrednje Azije sestavljajo sušne stepe in puščave; med katere spadajo Kazastanska stepa, Beptak Dala stepa, Kizilkum (rdeča puščava) in Karakum (črna puščava). Obe puščavi skupaj (Kizilkum in Karakum) tvorita četrto največjo puščavo na svetu. Gorske verige - Osrednja Azija je tudi križišče ogromnih gorskih verig, najpomembnejši sta Pamir in Tjanšan. Pamir se razteza 800 km preko Tadžikistana. Njegov najvišji vrh je Koh-i-Samani je visok 7.495 m. Ime Pamir pomeni pašnik. Tjanšan oz. Nebeško horovje pa je kar 1.500 km dolga veriga, ki se začne v Kirgiziji in konča na Kitajskem. Njen najvišji vrh Pik Pobede se nahaja v Kirgiziji in je visok 7.439 m. Tu se nahajajo najdaljši ledeniki in največje zaloge pitne vode na svetu (17.000 km²). 72 km dolg ledenik vsebuje več vode kot Aralsko morje na SZ Uzbekistana. Vodovja - Tu se nahajata Kaspijsko morje oz. jezero, ki je največje zaprto morje na svetu. Znanaje kaspijska depresija, saj se morje nahaja okoli 130 m pod morsko gladino. Na meji med Kazastanom in Uzbekistanom se nahaja Aralsko morje, ki je bilo v preteklosti četrto največje jezero na svetu. V zadnjih desetletjih se je njegova površina znatno zmanjšala predvsem zaradi namakanja (Karakumski kanal, gojenje bombaža). Nekdanje ribiško mesto Moynaq se tako danes nahaja 150 km od morja. V Kirgizistanu se nahaja jezero Issyk Kul, ki je četrto najgloblje jezero na svetu. Potem so tu ledeniška jezera kot sta Songkul in Karakul, slednjega opisuje že Marko polo na svojem velikem pohodu proti Kitajski. Najpomembnejši reki sta Amu Darja (Oxus) in Sir Darja (Jaxartes). Obe se izlivata v Aralsko morje in obe

4

uporabljajo predvsem za namakanje bombažnih polj; v preteklosti se je Amu Darja izlivala v Kaspijsko morje. Geologija - področje je znano kot “Pamirski vozel” od koder se širijo naslednje gorske verige: proti JV Himalaja in Karakoram, proti JZ Hindukuš, proti vzhodu Kunlun ter proti SZ gorovje Tjanšan. Mlado nagubana gorstva so nastala ob trku Indijskega podkontinenta z Evroazijsko ploščo in zato so nastale mnogotere verige. Nekoč je bilo tu morje, zato v gorah in puščavah Turkmenistana najdemo fosile. Regija je še vedno nemirna in izredno potresna, saj gorske verige še vedno rastejo tudi do 10mm na leto (Tjanšan).

5

SVILENA CESTA Svilena cesta je slavna starodavna karavanska pot med Kitajsko in Rimom, po kateri je iz vzhoda na zahod (in obratno) potovalo tako blago kot ideje. Potekala je skozi različne dele Azije in Evrope, povezovala je Kitajsko z Malo Azijo in Sredozemljem. Pot po morju in po kopnem je bila dolga približno 8000 km. Samo ime izvira iz 19. stoletja. Prvič ga je leta 1877 uporabil nemški geograf Baron Ferdinand von Richtofen ››Seidenstrasse«. Dejansko ne gre za eno samo cesto oz. pot, ampak za mrežo cest, ki se je skozi čas spreminjala. O začetkih svilene ceste krožijo tudi številne legende. Ena pravi, da se je kitajska princesa odpravljala na svojo poroko v današnjo Osrednjo Azijo. Pretkani bodoči mož ji je povedal, da pri njih ne poznajo svile, zato si je nevesta v lase skrila kokone, da bi lahko tudi v novem domu nosila svilene obleke. Druga legenda govori o dveh krščanskih menihih, ki naj bi za časa Justinijana prepotoval iz Osrednje Azije do Bizanca in naj bi kokone skrila v pohodniško palico. Ker pa sta pozabila na murvo in nista poznal postopka pridelave svile, so morali v Bursi na izdeloavo svile počakati še nekaj časa. Zgodovinsko sega začetek svilene ceste v 1. st. pr.n.št. Leta 105 pr.n.št. kitajski cesar Wudi pošlje odposlanca k Mitridatu II, partskemu kralju. Leta 53 pr.n.št. se začne trgovina in 7 let kasneje pride prva kitajska svila do Rima – znano je, da jo Julij Cezar takoj uporabi pri svoji procesiji. Svila postane v Rimu znak prestiža, hočejo jo celo prepovedati. Seneka (rimski učenjak) npr. opisuje, da svila ni prava zaščita za telo in da svilene obleke niso spodobno oblačilo za ženske. Trgovanje s svilo je tako postalo pomemben faktor razvoja visokih civilizacij antičnega sveta (Kitajska, Egipt, Mezopotamija, Indija, Rim ...). Trgovina po svileni cesti je cvetela predvsem med 2. in 13. stoletjem. Njen zaton so povzročila mongolska osvajanja Džingiskana in Timurja, ter razvoj pomorstva v 15. in 16. st., ko evropski mornarji odkrijejo druge – pomorske, poti do Indije in Kitajske. Glavni vzroki za razvoj svilene ceste so bili: želja po zaslužku, fascinacija nad eksotiko in širjenje politične moči posameznih narodov. Mesta na poti so bogatela na račun trgovine, davkov in carine. Sprva so trgovci trgovali le z nekaj izdelki in s svilo, šele kasneje so se oblikovale dolge karavane, ki so menjevale blago zahoda in vzhoda. Začela se je

6

gradnja počivališč za karavane t.i. karavansarajev, kjer so karavane počivale. Mesta Osrednje Azije (Buhara, Khiva, Samarkand) so bila ravno na pol poti med Bližnjim vzhodom in Kitajsko. Vsaka regija je imela nekaj svojih izdelkov s katerimi so trgovali. Indija je bila poznana po kašmirski volni, bombažu, špinači, eksotičnemu lesu, sužnjih, palmovem olju, sladkorju, parfumih, dragih kamnih, iz Kitajske je prihajala svila, kože, železo, ogledala, orožje, porcelan, čaj, papir, zdravila, smodnik,… Osrednja Azija je slovela po najboljših konjih, od tu prihajajo tudi tulipani. Iran in Bližnji vzhod sta se ponašala z dišavami, datlji, pistacijami, škrlatno in indigo barvo, steklom, olivnim oljem, srebrnimi izdelki, iz Sredozemlja je prihajalo blago in volna, pomaranče, orehi, kovanci, grozdje, vino, opij… S trgovino so semenjavale in prepletale tudi ideje - vere, medicinsko znanje, znanstveni ter tehnološki dosežki in raznovrstni izumi. Iz Kitajske je na zahod prišel npr. papir, porcelan in magnetni kompas, v Mongoliji so iznašli potne liste, iz Osrednje Azije prihajajo veliki matematični dosežki iz algebre in tudi astronomije,… Miselni tokovi, ki so prišli iz vzhoda na zahod v času renesanse Srednjeveška Evropa se je prebudila iz svojega sna šele ob stiku z vzhodom. Danes si težko predstavljamo razvoj evropske kulture, znanosti, umetnosti in filozofije brez stika z vzhodom, ki mu zahodnjaki dolgujemo več, kot smo pripravljeni priznati. 1. Pretok idej je vplival na evropsko pesništvo, na katero so vplivali predvsem andaluzijski muslimanski pesniki. Tako je npr. trubadurska lirika nastala preko vpliva Arabcev. Andaluzijska lirika je vplivala na nastanek kasneje nastale lirike. Pedro Alonso je zbral arabske zgodbe z moralnim naukom, pravljice in basni o pticah in drugih živalih in vse to je povezal v trideset pripovedk. Te zgodbe so prave orientalsko-arabske zgodbe. Vse te zgodbe pa predstavljajo zrcalno sliko arabskih ali islamskih moralnih naukov in pripovedi. 2. Vzhod je imel velik vpliv na znane evropske književnike - npr. Dante, ki je bil pod vplivom arabske književnosti, saj je prišel do arabskega dela ››Escatalogia Muselmana e la Comedia Divina« (Zgodba o nočnemu potovanju poslanika Muhammeda od Kaabe do Jeruzalema), pod katerim vplivom je nastala njegova ››Comedia Divina« in predvideva se, da je vzel koncepcijo iz originalnih

7

islamskih del, ker podobnost se ne kaže le v dettajlih kot v moralnem in simbolnem pomenu. 3. Iz vzhoda prihajajo številke, ki so jih uporabljali v astronomiji in matematiki, Arabci so vzeli od Indijcev številke, ki se danes uporabljajo v večjem delu sveta. Zgradili so tudi decimalni sistem, postavili pravila kvadratiranja in kubiranja kot tudi pravila o korenu. Grki pa so uporabljali črke namesto številk. 4. Na vzhodu so sprejeli Ptolemejev geocentričen sistem - Zemlja je center vsega vesolja in vse se vrti okoli nje (Sonce, zvezde, planeti, Luna). 5. Na vzhodu so nastajala številna geografska dela, navigacijski instrumenti, narisane sobile geografske karte katerih so se posluževali evropski mornarji na svojih potovanjih okoli sveta. Vasco de Gama je npr. prispel do Kenije in do zahodne obale Indije 14. maja 1498 brez velikih problemov, saj je imel na svoji ladji arabskega vodiča, ki se je znal orientirati po zvezdah. Portugalci pa so se znali orientirati samo po Soncu, kar je bilo na odprtemmorju zelo nevarno. 6. Evropa skozi cel srednji vek ni mogla sprejeti dejstva, da je Zemlja okrogla, medtem ko so se arabski geografi s to teorijo strinjali. S takim razmišljanjem so oni tudi pokazali pot Kolumbu kako priti do Azije in Kitajske. Grški teoretiki so tudi trdili, da je Zemlja nepremična, torej da se ne vrti in da se nahaja v centru kozmosa. Z razumevanjem heliocentričnega sistema so pokazali pot Koperniku, ki je končno dokazal, da se Zemlja kot vsi ostali planeti vrti okoli Sonca. 7. Utrdili so osnove gravitacije, imeli so jasno predstavo odnosa med hitrostjo, težnostjo in prostorom. Govorili so tudi o evoluciji in razvoju življenja mnogo pred Darwinom... Vse to in še mnogo drugega je dokaz, da so vzhodnjaki kot so: Ibn Sin, Džabir ibn Hajjan, Al-Bejruni, Al-Hazin, Ibn al-Hejsem in drugi intelektualci vplivali na evropske znanstvenike. Mimo teh znanstvenikov ne moremo iti, ne da bi prišli do Galileja, Kopernika, Newtona in drugih teoretikov evropske renesanse. Renesansa oz. evropski preporod se nebi zgodil brez stika z Vzhodom. Ko je Evropa živela v popolni temi, so na vzhodu doživljali vrhunec svojega napredka, ki so ga z osvajanjem sveta razpršili po različnih državah in tako je to znanje prišlo v Evropo.

8

KRATKA ZGODOVINA 1500 pr.n.št. – 700 pr.n.št. ARIJCI: Selitve arijskih ljudstev iz območij južne Rusije, Sibirije, preko Osrednje Azije v treh smereh: proti zahodu (Evropa), jugozahodu (Iran) in jugovzhodu (Indija). Potomci teh prvih migrantov so današnji Tadžiki. 8. stoletje pr.n.št. – 3. stoletje pr.n.št. SKITI-PERZIJCI . Večji del območjanaselijoarijskonomadskoljudstvoSkiti.Oblikujesepoljedeljska družba kombinirana z nomadstvom. Med 6. in 4. stoletjem pr.n.št. je bilo območje del Perzije. Ravno iz tega obdobja izhajajo prvi viri in sicer ko je na področju današnjega Irana in Osrednje Azije vladala dinastija Ahamenidov, katerih imperij je bil razdeljen na različne satrapije. V Osrednji Aziji so se nahajale: Sogdiana, Khorzem (Uzbekistan), Baktria (Afganistan in Tadžikistan), Margiana (Turkmenistan), Aria (Afganistan), Saka in Arhozija (Afganistan). Sogdiana se je nahajala med Sir Darjo in Amu Darjo, poimenovali so jo tudi Transoxania, saj se je reka Amu Darja imenovala Oxus. Na severni strani Sir Darje se je nahajala Šaka, ki je bila vse do 19. stoletja dom nomadskih plemen. 329 pr.n.št. - 327 pr.n.št. ALEKSANDER VELIKI v Osrednji Aziji. Perzijski imperij je v 3. stoletju osvojil Aleksander Veliki in tako je svoje slavno ime ovekovečil tudi v Osrednji Aziji, ko je porazil Darija III., zadnjega ahamenidskega kralja. Leta 329 pr.n.št. je prišel do današnjega Afganistana, prečkal je gorsko verigo Hindukuš, provinco Baktrijo, reko Oxus in takratno Marakando (Samarkand). V teh krajih se je bila dolga bitka s Sogdianci, ki so se kljub močnemu uporu vdali. Ravno v Samarkandu je Aleksander Veliki umoril svojega zaveznika in generala Kleitusa. Aleksander se je poročil z Roksano, hčerko najmočnejšega bakrtijskega poglavarja. Leta 324 pr.n.š. je ukazal svojim 10.000 oficirjem naj se poročijo z iranskimi ženami. Med njimi je bil tudi Selevk, ki se je poročil z iransko plemkinjo Apamo. Ta masovna poroka se je dogajala v Susi in je bila model Aleksandrove želje, da bi združil Grke in Irance. Ti načrti so se končali leta 323 pr.n.št., ko Aleksander zboli za mrzlico v Bagdadu, umre in ne zapusti nobenega naslednika. Aleksander se je izredno trudil, da bi napravil most med vzhodom in zahodom, Perzijo in Grčijo. Bil je velik občudovalec perzijske kulture, navad in običajev in večkrat se je oblačil po modi kralja kraljev. Po Aleksandrovi smrti so si njetgovo cesarstvo razdelili generali. Selevku

9

je pripadlo tudi območje Irana in Osrednje Azije. Selevkidi politično niso bili uspešni, zato so izgubili večino svojih območij že v prvih 100 letih vladavine. 3. stoletje pr.n.št. – 1. stoletje n.š.: Po Aleksandrovi smrti Osrednja Azija pride v roke Selevkidom, ki jih ogrožajo najprej Baktrijci, kasneje Parti, ki na tem območju razširijo svojo oblast. Ta osvajanja pripeljejo do intenzivnih kulturnih stikov med vzhodom in zahodom, saj se imperij razteza vse od Egejskega morja do Afganistana, kje se nahajajo Grki, Perzijci, Medijci, Judi, Indijci,.. 247 pr.n.št. – 224 n.š. PARTI. Leta 247 pr.n.št. se Arsak upre Selevkidom in ustanovi dinastijo Arsakidov ali Partov. Imeli so se za naslednike tako Grkov kot Ahemenidov. Govorili so podoben jezik kot Ahemenidi, uporabljali Pahlavi pisavo ter ustanovili administrativen sistem na osnovi ahemenidske organizacije. Njihova prestolnica je bila v Nysi, v današnjem Turkmenistanu, vladali so Iranu in zahodnemu delu Osrednje Azije. Parti so bili izvorno nomadsko pleme, ki so več ali manj zadržali njihovo nomadsko kulturo in fevdalni sistem vladavine. Spoznali so, še posebej pametni Mitridat I., superiornost ljudi, ki so si jih podredili ter jim dovolili, da so grščino še naprej uporabljalo kot uradni jezik. Prav tako so Grki lahko zadržali svojo lastnino in administracijo, seveda pod budnim očesom in nadzorom partskih guvernerjev. Za časa vladavine Mitridata II. (123 – 87 pr.n.št.), se je Iran povezal s Kitajsko na vzhodu in Rimljani na zahodu in tako vzpodbudil trgovino. Čeprav so bili prvi stiki med Parti in Rimljani prijateljski in so botrovali razvoju trgovine in kulturne izmenjave, so bile vedno manjše obmejne praske in bitke med dvema velesilama. 250 pr.n.št. – 3. stoletju n.š. KUŠANI. Z osvajanji so zavladali velikemu delu severne Indije in Osrednje Azije (vzhodni del), svojo prestolnico so ustvarili v današnji Bergami, v Afganistanu, kasneje je pod njihovim vodstvom v Peshawarju cvetela gandarska umetnost. Ravno preko Peshawarja in ostalih dolin se je budizem razširil iz Indije v Osrednjo Azijo in Kitajsko. V tem obdobju se začne pospešeno trgovati po svileni poti. Najslavnejši vladar Kaniška (vladal je med leti 78-101 n.š.) je podedoval in osvojil veliko ozemlja, imel intenzivne stike s Kitajsko in Osrednjo Azijo ter veliko trgoval z Rimom. 226 - 651 n. št. SASANIDI. Iranska dinastija iz province Fars premaga Parte in si podredi Kušane ter zavlada nad sedanjo Osrednjo Azijo in Iranom.

10

Sasanidi so bili zoroastrijske veroizpovedi in so to vero tudi širili po svojem ozemlju. Na zahodu so imeli Sasanidi boje z Rimom in kasneje z Bizancom, probleme pa so jimdelali tudi vdori belihHunov inTurkov iz Altaja. 4. stoletje - 6. stoletje HUNI. Sasanidi začnejo propadati v 4. stoletju, ko se okrepijo Huni, ki za časa vodje Atille napadajo Evropo in celo vkorakajo v Rim. Takrat tudi dokončno propade Kušanski imperij. Istočasno pa začnejo na področje Osrednje Azije prihajati druga turška ljudstva s svojimi koreninami v Altajskih gorah. 6. stoletjeTURKI. Po stepah Sibirije, med Kitajsko in Evropo so potovala nomadsko turško - mongolska plemena, ki so iskala boljše pogoje za življenje, predvsem za pašo kamel, ovac in konj. v 6. stoletju so se turška plemena Osrednje Azije ustalila in se združila v konfederacijo, ki so jo imenovali Goek turk (Nebesni ali Modri Turki). Takrat se začne tudi prvič uporabljati ime Turki (Turek pomeni močan). Sprva t.i. Goek Turki sklenejo zavezo z Sasanidi in izrinejo Hune, a njihovo zavezništvo propade z vstopom islama na to območje. Turki so bili prvotno šamani, ki so živeli v plemenski organizaciji. Njihova konfederacija je razpadla v 7. stoletju. Vzhodni del se je prilagodil zahodni kitajski civilizaciji in je pripomogel k vzponuMongolov, zahodni del pa se je pod vplivom islamske civilizacij islamiziral. Le ti turški prišleki so se pomešali z lokalnim prebivalstvom in postopoma zavladali muslimanskemu svetu. Današnji Turki iz Turčije in Osrednje Azije se smatrajo za potomce teh prvih nebeškihTurkov. 6. stoletje – 8. stoletje ISLAMIZACIJA. V 7. stoletju se na Arabskem polotoku rodi nova vera – islam. Zelo hitro, že za časa Omajadskih kalifov se razširi na zahod - čez severno Afriko in Egipt vse do Pirenejskega polotoka. Na vzhodu pa sredi 8. stoletja islam prodre do Osrednje Azije in reke Ind. Med Omajadi se začno pojavljati notranja nesoglasja, dekadenca in dinastični spori ter borbe za prevlado ter spletke med grofi. Ob tem se izrazita dve struji: plemstvo, ki želi vse večje davke in na drugi strani obrtniki in trgovci, ki želijo čim manj davkov, cestnin,… Vzporedno pa se v 8. stoletju okrepi trgovina ob Evfratu in zato se krepi tudi Bagdad ter posledično vladajoča dinastija Abasidov. Abas I. premaga Omajade, pobije vse razen enega, ki pobegne v Španijo, kjer je znana Omajadska dinastija v Cordobi do 12. stoletja. Arabci so v 8. stoletju na območje Osrednje Azije razširili arabski verski in kulturni vpliv ter novo vero – islam.

11

8. stoletje – 10. stoletje SAMANIDI. Sredi 8. stoletja prevzame oblast iranski plemič Saman in ustanovi Samanidsko dinastijo. S Samanidi pride do širjenja perzijske kulture v Osrednji Aziji. Sedež dinastije je bil v Buhari, ki postane steber islama in učenosti (znani so učenjaki Avicenna, Al Biruni, Al Buhari). Do konca 10. stoletja so spletke in nemiri na dvoru omajale moč Samanidov, kar je omogočalo drugim turškim ljudstvom, da so si razdelili imperij. 10. stoletje – 13. stoletje KARAKANIDI – GAZNAVIDI – SELDŽUKI. S Karakanidi (pleme Črnih ovac) se je postopoma uveljavljal islam na območju Osrednje Azije, medtem ko so v severni Indiji širili islam njihovi rivalski tovariši Gaznavidi, ki so zavladali v Khorasanu. Njuno rivalstvo je dobro izkoristilo tretje turško pleme Seldžuki, ki so ustanovili ogromen imperij (segal od Sredozemlja na zahodu in do Kitajske na vzhodu). Seldžuki dokončno utrdijo islam na tleh Osrednje Azije. Izoblikovala so se močna gospodarska, verska in kulturna središča, med katerimi sta bili najpomembnejši Buhara in Samarkand. Ogromno ozemlje so razdelili na vzhodni in zahodni del. Vzhodni del je ostal pod Seldžuki do srede 12. stoletja, vzhodni pa do vdora Mongolov v 13. stoletju. 13. stoletje – 14. stoletje MONGOLI IN DŽIGISKAN. V 13. stoletju so odločilno vlogo prevzeli Mongoli. Njihov znameniti vodja Džingiskan je v marsičem določil usodo tega območja z vojaškimi pohodi proti zahodu in jugu. V obdobju njegove vladavine je nastala v zgodovini največja država, ki je merila 25 milijonov km² (Rimski imperij je meril le 3,3 milj. km²). Središče mongolske države je bilo prav območje Osrednje Azije, ko je Džigiskan porazil vse turške in arabske kneževine v Transoksaniji. Džingiskanovi vpadi so bili za to regijo hud udarec, saj so bile s tem oslabele gospodarske povezave z Evropo in vzhodno Azijo prek Svilene ceste. V 13. stoletju so Džingiskanovi nasledniki velikansko državo razdelil na štiri velike kanate in sicer: prvi je bil Kitajski kanat ali kraljestvo Velikega Kana (Kublajkan in mongolska dinastija Yuan), drugi je bil kanat Ilhanidov (današnji Turkestan, Iran in Irak); tretji Džagatajev kanat (osrednji del) in zadnji je bil kanat Zlata horda (od Rusije do Poljske). 14. - 15. stoletje TIMURIDI. V 15. stoletju je ozemlje nekdanjega Džingiskanovega imperija ponovno združil Timurlenk, Tatar turškega porekla, ki je poskušal ponovno obnoviti Džingiskanove dosežke. Konec 14. stoletja je osvojil Osrednjo Azijo, severno Indijo, Perzijo in del Rusije.

12

Takrat sta mogočni in močni mestni državi Samarkand in Buhara dosegli največji razcvet. Timurlenk pride celo do Ankare, kjer zatre vzpon Osmanov. Na svojih osvajanjih premaga tudi Mamluke in Mongole, najmočnejše borce takratnega časa. Dinastija Timuridov, ki jo ustanovi Timurlenk traja dobrih 130 let. Njegova sinova si razdelita ozemlje: Miranšah dobi Perzijo, Šah Rud Transoksanijo in Khorasan. Timuride kasneje preženejo Uzbeki, ki si prisvojijo vse tri obstoječe kanate. To obdobje je zaznamovani z velikimi umetniškimi, kulturnimi in predvsem arhitekturnimi dosežki, ki so dobro vidni v Uzbekistanu. 16. – 19. stoletje KANATI BUHARA, KHIVA IN KOKAND. Po Timurlenkovi smrti je država razpadla na več emiratov/kanatov. Buharskega kanata so se v 16. stoletju polastili Uzbeki, ki so se preselili iz območja Jeniseja. Postali so najštevilčnejša ter gospodarsko, politično in versko najvplivnejša etnična skupnost. Kani in emirji vseh treh kanatov so vladali kot fevdalni despotje. Osrednja Azija je posledično postala izolirana in je doživela gospodarski padec, deloma tudi zaradi zamiranja Svilene ceste, saj so se trgovske poti v Evropi preusmerile na morje. Vsi trije kanati so se poskušali združiti, da bi postali gospodarskomočnejši in stabilnejši, a jim žal to ni uspelo. Konec 19. stoletja so namreč prišli pod rusko upravo, ki je vse od 16. stoletja dalje prevzemala Džingiskanovo zapuščino. Dokončno je Rusom to uspelo konec 19. stoletja. Leta 1924 so iz teh treh kanatov nastale sovjetske socialistične republike, današnje samostojne in neodvisne države Osrednje Azije. 19. stoletje – 20. stoletje RUSKA EKSPANZIJA. Rusija je območja zdajšnje Orednje Azije osvojila v drugi polovici 19. stoletja, kar je dodobra spremenilo gospodarsko, prebivalstveno in politično sestavo regije. Pri osvajanju tega ozemlja, ki je bilo za Rusijo pomembno predvsem zaradi lege na poti proti ››toplemu morju«, surovinske baze in varovanja ››mehkega trebuha Rusije«, se je soočila z britanskimi strateškimi interesi, ki so si prizadevali zavarovati zahodni bok Indije. “Velika igra” (obdobje rivalstva med britansko Indijo in takratno še carsko Rusijo) je povzročila priključitev osrednje azijskih držav Rusiji ter združitev Pakistana in Indije. Postavljene so bile meje med tema dvema velikima imperijema, ki sta se borila za svoje interese na tujem ozemlju. Britanci so konec 19. stoletja zakoličili meje svojega imperija zaradi intenzivnega širjenja Rusije, ki je imela pod svojo oblastjo vse več ozemlja. Vse današnje države Osrednje Azije so bile do konca 20. stoletja pod rusko oblastjo.

13

Britanci so se z Rusijo sporazumeli šele leta 1907, ko so si razdelili interesne sfere v Iranu, Afganistan (kjer so si Britanci prizadevali z dvema vojnama za prevlado na območju Osrednje Azije) pa je postal neodvisna ››tamponska« država. Z željo po čim hitrejši integraciji osvojenega ozemlja je carska Rusija izvajala lastno imperialistično politiko, pri čemer je izkoriščala nasprotja med ljudstvi, plemeni in družbenimi sloji, obenempa je pospešeno ustanavljala strateška sidrišča z ruskimoziroma pravoslavnimprebivalstvom. Nove administrativne enote so namenoma oblikovali tako, da so zajele etnično mešano prebivalstvo. Prebivalstvo tega območja je bilo večinoma nomadsko, zato so ga skušali čim prej prostorsko ustaliti. Tovrstni ukrepi so izzvali več močnih uporov, največji je bil turkmenski upor pri Geok-depe v konec 19. stoletja. Oktobrska revolucija se območja Osrednje Azije ni posebej dotaknila. Bolj izrazita je bila močna kontrarevolucija oziroma prizorišča krvavih medetičnih spopadov in bojev proti Rusom in rusifikaciji. Najmočnejši upor so v skoraj štiriletni vojni (1918 – 1922) pod vodstvom Enver Paše vodili Uzbeki, nič manj burno pa se niso na rusko kolonizacijo leta 1916 odzvali Kirgizi. Po komunistični revoluciji je celotno ozemlje Osrednje Azije sodilo v okvir Ruske socialistične republike. Oblikovale so se narodnostne meje, ki so razen nekaj manjših popravkov do prelomnih let 1990/91 ostale nespremenjene. Vse države Osrednje Azije izstopajo po izrazito mešani narodni in malo manj mešani verski sestavi. Skupno je na tem območju pomešanih skoraj 100 različnih narodov in etničnih skupnosti. Politične meje so slabo prilagojene etničnim razmeram, kar pa ne gre pripisati zgolj razmejevanju, temveč tudi ruskim in poznejšim sovjetskim poskusom družbenogospodarske preobrazbe. Doktrina načrtnega družbenega posodabljanja je temeljila predvsem na uveljavljanju bazične industrije, rudarstva in velikopoteznega kmetijstva (predvsem gojenja bombaža). Nastajati so začela nova naselja solhozov in podobno kot v rudarska naselja se je vanje zgrinjalo narodno zelo raznovrstno prebivalstvo. Tako sta industrializacija in kolektivizacija posredno popestrili etnično strukturo in pospešili rusifikacijo. Seveda pa je v začetku 20. stoletja prišlo do raznih uporov proti ruski vladi, a vse te upore je ruska vlada zatrla. Leta 1924 so nastale socialistične republike, ki jim je Stalin zarisal meje, ki veljajo še danes. Po razpadu Sovjetske zveze so bivše republike postale samostojne države. 1991 NEODVISNOST. Osamosvojitev in spremembo političnega

14

sistema so prav vse države dočakale slabo pripravljene. Stara politična struktura je obdržala veliko moč, ki je še poudarjena z veliko močjo predsednikov v tamkajšnjih predsedniških republikah. Kmalu so se pričeli kopičiti gospodarski problemi ter posledično različni problemi med etničnimi skupinami in religijami. Kaj kmalu je prišlo do nemirov, uporov in medetičnih konfliktov, ki so še zlasti izraziti prav v Kirgizistanu in Tadžikistanu (tukaj so spori prerasli v pravo državljansko vojno). 2005 ŽAMETNA REVOLUCIJA. Omenjena problematika neustrezne in celo absurdne narodnostne razmejitve se razkriva na primeru Ferganske doline. Njeno razmeroma obsežno dno je zaradi vodnih virov iz zaledja pomembno kmetijsko območje. Tu so tudi precejšnje zaloge nafte in plina. Osrednji del pripada Uzbekistanu, robni deli pa Tadžikistanu in Kirgizistanu. Uzbekistan ima na tadžiškem in kirgiškem ozemlju več eksklav, ki so z matično državo povezane le prek visokih gorskih prelazov. V obeh primerih Uzbeki zasedajo razmeroma majhna, vendar gospodarsko in strateško zelo pomembna območja, kjer imajo precejšen vpliv in interes po prevladi v regiji. Ta interes je leta 2005 povzročil rasne nemire na območju Ferganske doline, ki so se sprevrgli v pravo revolucijo, imenovano Žametna revolucija.

15

ISLAM Beseda islam pomeni poslušnost in mir s predanostjo božji volji. Islam pomeni podreditev Bogu, musliman pa tisti, ki je podrejen Bogu. Pripadniki islama se imenujejo muslimani, kar pomeni pokorni. Na svetu je približno 1.3 milijarde muslimanov; največ jih živi na Bližnjem vzhodu, v severni Afriki in v nekaterih delih Azije. Islam je za krščanstvom druga najbolj razširjena religija, število vernikov pa se najhitreje povečuje. Muslimani imajo nekatere nazore o Bogu in zgodovini enake kot Judje in kristjani. Najpomembnejši dogodek v muslimanski zgodovini je bilo razodetje božje besede Mohamedu v začetku 7. stoletja. Mohamed se je rodil okrog leta 570 v Meki, ki leži v današnji Saudski Arabiji. Meka je bila romarsko središče za različne vernike, ki so častili mnogo bogov, kipce, idole... Abrahamova vera v enega Boga, ki je bila nekoč razširjena v Arabiji, se je sčasoma izgubila. Mohamed se je večkrat umaknil v votlino na gori Hira v bližini Meke, kjer je v miru premišljeval. Ko je bil star okrog 40 let, je doživel prvo razodetje. Bog ga je nagovoril preko nadangela Gabrijela in mu povedal, da je izbran za njegovega poslanca in naj ljudem pripoveduje. Od takrat dalje je Mohamed doživljal razodetja in sporočilo prenašal ljudstvu. V Meki je začel Mohamed širiti svoje osrednje sporočilo, da“ni Boga razen Boga”(Boga imenuje Alah, kar v arabščini pomeni edini Bog). Ljudi je kmalu začel zanimati njegov nauk, vendar so se politični voditelji zbali njegove priljubljenosti in mu začeli sovražno nasprotovati. Ogrožena sta bila njihov način življenja in ekonomski položaj, saj je Mohamed razglašal, da so pred Bogom vsi enaki in ljudem dajal napotke za življenje, ki so bili močno drugačni od tedanjih navad. Končno so bili pritiski tako močni, da je Mohamed leta 622 s skupnostjo svojih privržencev zbežal v Medino. Potovanje je znano kot hidžra ali selitev in je tako pomemben dogodek, da muslimani z njim začenjajo svoje koledarsko štetje. Po islamskem koledarju smo zdaj v 15. stoletju. Dve leti pred Mohamedovo smrtjo (leta 632), so muslimani zavzeli Meko in jo razglasili za središče islama. Mohamed ni imel moških potomcev, zato vlogo voditelja skupnosti prevzame njegov najboljši prijatelj Abu Bakr, ki je bil prvi kalif. Najpomembnejši so prvi štirje kalifi: Abu Bakr, Omar, Osman in Ali, ki so muslimansko vero razširili čez ves Arabski polotok. Sredi 7. stoletja se je islam razširil od Atlantskega Oceana do Indije, kalifi pa so se preselili v tedanja kulturna središča: najprej v Damask, kasneje v Bagdad, Kairo in Istanbul.

16

PET STEBROV ISLAMA Muslimanska vera temelji na popolni predanosti vernikov Bogu. Predani muslimani se v vsakdanjem življenju držijo petih načel islama, znanih pod imenom pet stebrov islama: veroizpoved, molitev, dajanje miloščine, post in romanje v sveto mesto Meko. Veroizpoved ali Šahada: Osnova muslimanskega verovanja je izjava pripadnosti veri. Izražena je v besedah: Ni drugega Boga razen Boga in Mohamed je njegov prerok. Kdorkoli ta stavek ponovi v prisotnosti dveh muslimanov in vanj tudi veruje, postane musliman. Molitev ali Salat: Ritual molitve, čaščenje Boga, je bistveni del vsakdana vsakega vernika. Muslimani molijo petkrat dnevno in sicer ob zori, ob sončni 12, ob sončni 15, ob sončnem zahodu in ko se znoči. Pred molitvijo se muslimani ritualno umijejo. Med molitvijo so vsi verniki obrnjeni proti Meki, molitev pa poteka tako, da se verniki klanjajo, s čimer izražajo popolno ponižnost pred Bogom. Vsaj enkrat tedensko (petkova opoldanska molitev) naj bi se vsi verniki udeležili molitve v mošeji. Zakonitamiloščina ali Zakat: Vsakmusliman, ki to zmore, naj bi namenil 1/40 letnega dohodka pomoči potrebnim. Gre za nekakšen socialni sistem islama, kajti muslimani s tem izražajo svojo odgovornost do soljudi v družbi. Zavedajo se, da bodo lahko že naslednji dan oni potrebni pomoči. Tako dobljen denar zbirajo določene dobrodelne organizacije, ki ga dodeljujejo pomoči potrebnim. Enomesečni post ali Saum: Muslimanski post je bolj poznan pod imenom Ramadan. Takrat muslimani med sončnimvzhodom in zahodomne uživajo hrane, ne pijejo, ne kadijo, nimajo spolnih odnosov in naj ne bi smeli imeti niti pregrešnih ali slabih misli. Med postenjem naj bi ljudje občutili kar čutijo revni ljudje, ki nimajo za vsakodnevno hrano. Ramadan je čas, ko naj bi se ljudje obrnili vase, razmišljali o sebi, problemih in bili bolj povezani z družino.To je tudi čas za učenje Korana, samodiscipline in dobrodelnosti. Romanje v Meko ali Hadž: Največja želja vsakega muslimana je, da bi vsaj enkrat v življenju romal v Meko in obiskal svetišče Kabo. Meka je sveti kraj muslimanov in svetišče Kabo naj bi zgradila Abraham in njegov sin Ismail. Romanje v Meko poteka v zadnjem, dvanajstem muslimanskem mesecu in takrat v Meko potuje letno štiri milijone vernikov. Gre za skoraj enomesečno romanje in med tem časom obiščejo tudi druge pomembne kraje v bližini. Vernikom, ki opravijo Hadž, se izbrišejo vsi dotedanji grehi. Romanje lahko opravijo tudi v drugem obdobju, vendar je tako romanje vredno manj in ne velja za Hadž.

17

TURKMENISTAN

18

SPLOŠNO O DEŽELI uRADNO IME DRŽAVE: Turkmenistan. DAN NEODVISNOSTI (od Sovjetske zveze): 27. Oktober 1991 (Dan neodvisnosti). VODJA DRŽAVE/PREDSEDNIK: od neodvisnosti do decembra 2006 je državo vodil dosmrtni predsednik Sapramurat Niyazov Turkmenbaši. Po njegovi smrti so bile februarja 2007 v državi prve predsedniške volitve, na katerih je sodelovalo več kandidatov. Z 89 % zmaga bivši sodelavec Turkmenbašija - BERDIMUHAMMEDOVGurbanguly. Naslednje volitve bodo leta 2012. PRAVNI SISTEM: republika, skoraj vsa oblast je v rokah predsednika. Dve parlamentarni telesi – ljudska skupščina oz. Halk Maslahaty (2.500 delegatov) in narodna skupščina oz. Mejlis (50 sedežev, izvoljeni za 5 let). Leta 2003 so z zakonomomejili moč Mejlisa, od takrat je vsamoč v rokah predsednika države. Edina dovoljena stranka je DPT – Demokratska stranka Turkmenistana. Dve pomembnejši opozicijski stranki, ki delujeta iz tujine sta NDMT (Nacionalno demokratsko gibanje Turkmenistana) in UDPT (Združena demokratska stranka Turkmenistana). NDMT je do leta 2002 vodil bivši zunanji minister Boris SHIKHMURADOV, dokler ga niso obtožili atentata na Turkmenbašija 25. novembra 2002 in zaprli, UDPT PREBIVALSTVO: uradno okoli 6 milijonov, neuradno manj, po podatkih CIE 5,1 milj. Povprečna starost prebivalstva je 22 let (mlad demografski režim). Povprečna življenjska doba je 68 let ( moški 65 let, ženski 72 let). Gostota naseljenosti je 11 prebivalcev/km². Rodnost: 3,13 otroka na žensko (Slo: 1,26). RELIGIJA: 89% sunitski muslimani, 9% pravoslavci, 2% ostali. NARODNA PRIPADNOST: 85%Turkmenci, 5%Uzbeki, 4% Rusi, 6% ostali (Azeri, Iranci, Kazaki). URADNI JEZIK: turkmenščina, ki je turški jezik in sodi v ural altajsko jezikovno skupino. Rusčina počasi izginja, saj se je mlajše generacije ne učijo več v šolah. Materni jezik: turkmenščina 72%, ruščina 12%, uzbeščina 9%, ostali 7% pa iz Moskve vodi bivši zunanji minister Abdy KULIEV. POVRŠINA: 488.100 km² (za 24 Slovenij oz. za pol Turčije).

19

PISMENOST: 98,8%. GLAVNO MESTO: Ašgabad (550.0000 prebivalcev). Večja mesta so Turkmenabat (161.000 preb.), Dashgous (160.000 preb.), Mary (95.000 preb.), Balkanabat in Turkmenbashi. ADMINISTRATIVNA RAZDELITEV: 5 provinc (welayatlar) z glavnimi mesti: Ahal Welayaty (Anew), Balkan Welayaty (Balkanabat), Dashoguz Welayaty, LebapWelayaty (Turkmenabat), MaryWelayaty in 1 neodvisno mesto – Ašgabad. ZASTAVA: zelena, z vertikalnim vzorcem turkmenistanskih preprog (predstavljajo 5 regij – 5 turkmenistanskih plemen) in dve olivni vejici, ki predstavljata večno nevtralnost Turkmenistana. Zgoraj levo je bel polmesec in pet zvezdic. BRUTO DRŽAVNI PRIHODEK (BDP): 8.500 USD na prebivalca (Slovenija: 23.400 USD). DENARNA ENOTA: manat (M). Cca. 1 EUR = 6.100 M, cca. 1 USD = 5.200 M (uradni tečaj). MEJNE DRŽAVE: Iran 992 km (ter Kaspijsko morje – obala 1768 km); Kazakstan 379 km; Uzbekistan 1621 km; Afganistan 744 km. GEOGRAFIJA: Dežela je ujeta med Kaspijsko jezero na zahodu in reko Amu Daryo na vzhodu. 80-90% površja prekriva puščava Karakum (“črni pesek”), ki pa ni enolična – najdemo peščene sipine, ravno ilovnato puščavo imenovano“takyr”in območja, kjer prevladujejo grmi inmanjša drevesa. Na jugu, na meji z Iranom, se razprostira gorovje Kopet Dag, oaze pred gorovjem so tudi najbolj naseljen del države. Oaze najdemo tudi ob reki Amu Daryi ob meji z Uzbekistanom in na severu, kjer je slavna oaza Khorezm. Najbolj zelen del Turkmenistana je obalna ravnica ob Kaspijskem jezeru. NAJNIŽJA TOČKA: obala Kaspijskega jezera ( 81m pod morsko gladino, depresija Akchanaya), jezero Sarygamysh Koli v Severnem Turkmenistanu ima vodno gladino včasih nad, včasih pa pod to najnižjo

točko – najnižje do 110 m pod morsko gladino. NAJVIŠJA TOČKA: gora Ayribaba (3.139 m).

PODNEBJE: kontinentalno puščavsko podnebje – mrzle zime, med decembrom in februarjem temperature padejo pod ničlo, poleti pa se večkrat dvignejo nad 40º C, tudi do 50º C. Poleti dežja praktično ni, tudi čez leto je padavin zelo malo.

20

REKE IN JEZERA: Največja reka v celotni Osrednji Aziji, ki teče tudi čez Turkmenistan, je Amu Darya. Izvira v Afganistanu v gorovju Pamir in se izliva v Aralsko morje v Uzbekistanu. Ime Amu naj bi prišlo iz imena mesta Amul (današnji Turkmenabat), darya pa je stari perzijski izraz za morje oz. veliko reko. Grki so reko poznali kot Oxus, arabski učenjaki pa jo omenjajo pod imenom Džajhun oz. Gihon, kar je ime ene izmed štirih rek raja. Teče čez Tajikistan, Afganistan, Turkmenistan in Uzbekistan. Dolga je 2.400 km, plovna pa je zadnjih 1450 km. KARAKUMSKI KANAL je največji namakalni kanal na svetu – danes dolg kar 1375 km. Voda iz Amu Darye tako namaka zahodni breg balkanske regije in sega danes vse do Kaspija – do Turkmenbašija. Gradnja kanala se je začela leta 1954, prvi del so zaključili leta 1962, drugi del pa leta 1982. Kanal namaka cca. 1 milijon hektarov zemlje, nosi lahko 13-20 kmł vode letno, ki priteče iz reke Amu Darje in ostalih manjših rek. Zaradi tega kanala so bile oaze (Marj in Tedžen) znane po kmetijstvu, še posebej po gojenju bombaža, kanal pa oskrbuje z vodo tudi prestolnico Aškabad. Kanal na določenih odsekih pušča in vzdolž njega so se izoblikovala jezera in ribniki, saj naj bi se izteklo zaradi slabe gradnje do 50% vode. Iztekanje pa povzroča tudi povišanje podtalne vode, ki razširja slano zemljo. Ta kanal je eden glavnih razlogov, ki povzroča okolje varstveno katastrofo Aralskega morja, ki se zmanjšuje. Kaspijsko jezero Površina 386.400 km², dolgo 1200km, široko slabih 300km. Leži 28m pod morsko gladino, največja globina je 1025m. Danes je to največje slano jezero na svetu, nekoč je bilo preko Azovskegamorja povezano s Črnim morjem. Danes je jezero jabolko spora med državami, ki ga obkrožajo, ker meje niso določene. RASTJE: Rastje je odvisno predvsem od količine padavin, večino ozemlja zavzema puščava in pulpuščava, kjer najdemo stepo (trave in nizka zelišča), polpuščavsko rastje (redke trave in trnaste rastline) in puščavsko rastje (redki grmi in trave). Spomladi, tik po zimskemdeževju, ko se začne taliti sneg, za nekaj časa puščava zacveti. V gorskem ekosistemu gorovij Kopet dag in Kugitang najdemo savane pistacij

21

(največ v nac. rezervatu Badkyz, vzhodni del Kopet daga, pistacije stare tudi čez 700 let), na višini nad 1000m pa uspeva brin. V dolini reke Amu Darye najdemo na sol odporen gozd imenovan tugay. ŽIVALSTVO: najbolj slavna turkmenska žival je konj zlate barve Akhal Tepe. Dve zaščiteni živali, ki sta postali tudi simbol dežele sta kopitarja - gazela “jieran”, ki je dobila ime po velikem grlu in osrednje azijski divji osel, poznan pod imenom“kulan”. Veliko je divjih ovac in dromedarjev (arabske kamele). Na robu izumrtja sta buharski jelen v tugay gozdovih in leopard v gorovju Kopet Dag. Zanimiva žival je tudi Zemzen, redki puščavski krokodil oz. sivi varan. V puščavi je precej lisic, sov, nočnih skakačev, veliko je tudi glodalcev, največ veveric “suslik”, najdemo tudi hijene in ježevce. Z glodalci se hranijo večje ptice, kot so orli, sokoli, kanje, jastrebi. Avtohtone so tarantele in črne vdove. Sezona kač je med aprilom in majem. V puščavi najdemo kobre, gade in škorpijone. V Kaspijskem jezeru živi ogrožen kaspijski tjulenj. Med domačimi živalmi lahko omenimo 2 vrsti turkmenskih psov. Prvi je veliki osrednje azijski ovčar “alabai”, ki ima pristrižena ušesa in rep – da je manj občutljiv v spopadih. Alabaji so dobro prilagojeni velikim temperaturnim razlikam in skromni pri prehranjevanju. Manj pogosta vrsta je “tazy”, lovski pes iz družine ruskih hrtov – borzoj, skupaj s sokoli jih uporabljajo za lov. (lov z sokoli je zelo popularen) ZEMZEN – veliki kuščar sive barve, poznan tudi kot zemeljski oz. puščavski krokodil. Zraste lahko tudi do 1,8m. Po turkmenski tradiciji so prebivalci zelo veseli, če kuščar živi v bližini hiše, kljub ostrim zobem in velikosti, ker preganja miši in kače. Povprečna starost zemzenov je 8 let, ujeti tudi 2x toliko, hranijo se z glodalci, insekti, kačami, žabami, ostalimi kuščarji in celo z škorpijoni. Pozimi zaprejo vhod v svoj brlog in tako prezimijo. Izležejo do 24 jajc kokošjih velikosti. V puščavi zemzeni pustijo posebno sled – črto, ki jo naredi rep, ki ga vlečejo za sabo med sledovi nog. Zemzeni ne napadajo ljudi, če niso sami ogroženi, njihov ugriz pa velja za zelo bolečega, ker imajo močne čeljusti in ostre zobe. Danes so zemzeni zaščiteni, prav tako že turkmenska tradicija prepoveduje ubijanje zaradi njegovih koristnih lastnosti, kljub temu jih je ostalo zelo malo.

22

KMETIJSTVO: Kmetijstvo zaposluje skoraj polovico prebivalstva, čeprav prispeva le 25 % k BDP-ju. Glavni kmetijski pridelek je bombaž, pomembna so tudi žita. ŽIVINOREJA: predvsemovce, koze, konji, kamele, naraščata govedoreja in perutninarstvo (prašičev ni!).Večinoma imajo ovce (karakulske pasme) za volno in kožo. Gojijo pa še: piščance, govedo, koze. Akhal–teke konji so gojeni v Turkmenistanu in njihov izvor pomeni Turkmencem nacionalni ponos, ki so ga dali ovekovečiti v grb države. Tudi Aleksander Veliki je jezdil konja pasme Akhal-Tepe in ko mu je le ta umrl mu je pripravil celotno slavnostni obred na področju današnjega Pakistana. GOSPODARSTVO: puščavska dežela ima intenzivno kmetijstvo razvito v oazah, predvsem pa velike zaloge naravnega plina in nafte. Na kar polovici obdelane zemelje gojijo bombaž. Nekoč so bili 10. na svetu po proizvodnji bombaža, v zadnji letih so bile letine zelo slabe. Do privatizacije je še daleč in tudi ekonomske in gospodarske strategije so državna skrivnost. Novi predsednik je postavil v ospredje naslednje projekte: gradnja plinovoda do Kitajske, dokončati železniški most na reki Amu Daryi v provinci Lebap in določitev posebnih trgovskih območij – con v južnem delu province Balkan. INDUSTRIJA: plin in nafta, tekstilna in prehrambena industrija. Izvoz: plin in nafta, petrokemijski produkti, bombaž, tekstil; največ izvaža v Ukrajino (42%), v Iran (15%) in na Madžarsko (5%). Uvoz: stroji in orodje, kemikalije, hrana in druge potrošniške dobrine; največ iz Združenih arabskih emiratov (13%), Azerbajdžana (11%), ZDA (10%), NARAVNA BOGASTVA: nafta, naravni plin, sulfur in sol. Viri elektične energije: nafta/zemljski plin (100%).

Rusije, Ukrajine, Turčije, Irana in Nemčije. Državni prazniki (po našemkoledarju):

19. februar – praznik zastave 27. oktober – dan neodvisnosti 12. december – dan nevtralnosti

23

POT AŠGABAD - KONYE URGENČ AŠGABAD Glavno mesto Turkmenistana, danes ima okoli 550.000 prebivalcev. Ime je perzijskega izvora in pomeni mesto ljubezni (ašg – ljubezen, abad – mesto, kraj). Mesto so zgradili Rusi v 19. stoletju, Ašgabad je bil obmejno mesto in ena izmed postaj transkaspijske železnice. Leta 1948 je bilo mesto v manj kot minuti popolnoma uničeno zaradi velikega potresa, v katerem je umrlo več kot 110.000 prebivalcev (2/3 prebivalstva). Uradna številka je bila sicer precej nižja – 14.000, ker v Stalinovem času socialistične države niso priznavale naravnih katastrof. Območje je bilo 5 let zaprto za tujce. Odstranili so trupla, počistili kraj in začeli graditi novo mesto. Do nedavnega je bil Ašgabad majhna, marginalna prestolnica manj pomembne sovjetske republike. Po neodvisnosti je prvi turkmenski predsednik, slavni Turkmenbaši zgradil prestolnico vredno njegove slave. Tako se danes Ašgabad ponaša z središčem, ki mu ga lahko zavida večina evropskih prestolnic – trg neodvisnosti je obdan z ekstravagantnimi palačami (predsednikova palača, parlament, sodišče), na eni strani pa ga krasi slavolok nevtralnosti s kipomTurkmenbašija. TOLKUČKA BAZAR Najbolj pisan in živahen bazar Osrednje Azije. Razprostira se na obrobju mesta, na robu puščave. Tu se prodaja vse, od pistacij do rezervnih avtomobilskih delov. Še pred vhodom nas pričaka množica kombijev in osebnih avtomobilov, koz in kamel, ter pisana množica ljudi. Bazar deluje 3x tedensko, ob četrtkih, sobotah in nedeljah. Najbolj slavno blago so še vedno “buharske” preproge, zanimive so tudi turkmenske kučme in pisane turkmenske noše – od rut in oblek, do krasnega sretbrnega nakita. NOKHUR Manjša vas v gorovju Kopet Dag je bila med sovjetskimi Turkmenci simbol za vse zaostalo in revno. Prebivalci te vasi in območja pripadajo posebnemu gorskemu plemenu Nokhur in so drugačni od ostalih

24

Turkmencev. Najraje se poročajo znotraj plemena. Dve zanimivosti v vasi sta staro tipično pokopališče, kjer grobove ščitijo rogovi gorskih koz, ki so svete živali za to pleme, njihove lobanje pa ščitijo marsikatero hišo v vasi pred zlimi duhovi. V bližini je tudi muslimansko svetišče Qiz Bibi. Qiz Bibi je bila predislamska zaščitnica žensk in boginja plodnosti in rodnosti. Zato sem prihajajo večinoma ženske, ki si želijo otrok, na staro drevo zavežejo vrvico. KOWATA podzemno jezero 65 m pod zemljo se nahaja kristalno čisto jezero s toplo termalno vodo, ki Kraj, kjer se je konec 19. st. (1881) odvijala zadnja pomembna bitka med Rusi in Turkmenci. Rusi naj bi pobili tukaj vsaj 15.000 Turkmencev iz plemena Ahal tekke. Danes na tem kraju stoji velika moderna mošeja Saparmyrat Hajji. Ime je dobila po velikem predsedniku Turkmenbašiju, ki se je takoj po neodvisnosti podal na romanje v Meko in s tem javno “prestopil” iz komunizma v islam. Iz Meke se je vrnil z 10 milijardami USD pomoči, ki mu jih je podarila saudska vlada. Turkmenci naj bi to mošejo obiskali vsaj enkrat letno. NYSA Mesto je bilo ustanovljeno v 3. st. pr. n. št. in je postalo prestolnica Partskega imperija. Mesto ima odlično lokacijo, na majhnem griču, s pogledom na gorovje Kopet dag. Obdano je bilo z obzidjem, ki je imelo kar 43 obrambnih zidov, ki so ščitili kraljevo palačo in nekaj templjev. Mesto je bilo pomembna trgovska postojanka na svileni poti in si je podajalo vladarje vse do 13. st., ko so ga Mongoli popolnoma uničili. V 15 dneh je bilo porušeno do tal. KONYE URGENČ Nekdaj glavno mesto oaze Khorezm in ena izmed postojank na svileni cesti. Mesto je cvetelo predvsem v 12. in začetku 13. stoletja pod dinastijo Khorezmšahov. Takrat je bilo mesto eno izmed pomembnejših središč muslimanskega sveta, krasile so ga številne mošeje in medrese, ima kar 36 stopinj. GEOK-DEPE

25