Oskarjeva osrednja Azija

8. stoletje – 10. stoletje SAMANIDI. Sredi 8. stoletja prevzame oblast iranski plemič Saman in ustanovi Samanidsko dinastijo. S Samanidi pride do širjenja perzijske kulture v Osrednji Aziji. Sedež dinastije je bil v Buhari, ki postane steber islama in učenosti (znani so učenjaki Avicenna, Al Biruni, Al Buhari). Do konca 10. stoletja so spletke in nemiri na dvoru omajale moč Samanidov, kar je omogočalo drugim turškim ljudstvom, da so si razdelili imperij. 10. stoletje – 13. stoletje KARAKANIDI – GAZNAVIDI – SELDŽUKI. S Karakanidi (pleme Črnih ovac) se je postopoma uveljavljal islam na območju Osrednje Azije, medtem ko so v severni Indiji širili islam njihovi rivalski tovariši Gaznavidi, ki so zavladali v Khorasanu. Njuno rivalstvo je dobro izkoristilo tretje turško pleme Seldžuki, ki so ustanovili ogromen imperij (segal od Sredozemlja na zahodu in do Kitajske na vzhodu). Seldžuki dokončno utrdijo islam na tleh Osrednje Azije. Izoblikovala so se močna gospodarska, verska in kulturna središča, med katerimi sta bili najpomembnejši Buhara in Samarkand. Ogromno ozemlje so razdelili na vzhodni in zahodni del. Vzhodni del je ostal pod Seldžuki do srede 12. stoletja, vzhodni pa do vdora Mongolov v 13. stoletju. 13. stoletje – 14. stoletje MONGOLI IN DŽIGISKAN. V 13. stoletju so odločilno vlogo prevzeli Mongoli. Njihov znameniti vodja Džingiskan je v marsičem določil usodo tega območja z vojaškimi pohodi proti zahodu in jugu. V obdobju njegove vladavine je nastala v zgodovini največja država, ki je merila 25 milijonov km² (Rimski imperij je meril le 3,3 milj. km²). Središče mongolske države je bilo prav območje Osrednje Azije, ko je Džigiskan porazil vse turške in arabske kneževine v Transoksaniji. Džingiskanovi vpadi so bili za to regijo hud udarec, saj so bile s tem oslabele gospodarske povezave z Evropo in vzhodno Azijo prek Svilene ceste. V 13. stoletju so Džingiskanovi nasledniki velikansko državo razdelil na štiri velike kanate in sicer: prvi je bil Kitajski kanat ali kraljestvo Velikega Kana (Kublajkan in mongolska dinastija Yuan), drugi je bil kanat Ilhanidov (današnji Turkestan, Iran in Irak); tretji Džagatajev kanat (osrednji del) in zadnji je bil kanat Zlata horda (od Rusije do Poljske). 14. - 15. stoletje TIMURIDI. V 15. stoletju je ozemlje nekdanjega Džingiskanovega imperija ponovno združil Timurlenk, Tatar turškega porekla, ki je poskušal ponovno obnoviti Džingiskanove dosežke. Konec 14. stoletja je osvojil Osrednjo Azijo, severno Indijo, Perzijo in del Rusije.

12

Made with FlippingBook - professional solution for displaying marketing and sales documents online