Oskarjeva osrednja Azija

KRATKA ZGODOVINA 1500 pr.n.št. – 700 pr.n.št. ARIJCI: Selitve arijskih ljudstev iz območij južne Rusije, Sibirije, preko Osrednje Azije v treh smereh: proti zahodu (Evropa), jugozahodu (Iran) in jugovzhodu (Indija). Potomci teh prvih migrantov so današnji Tadžiki. 8. stoletje pr.n.št. – 3. stoletje pr.n.št. SKITI-PERZIJCI . Večji del območjanaselijoarijskonomadskoljudstvoSkiti.Oblikujesepoljedeljska družba kombinirana z nomadstvom. Med 6. in 4. stoletjem pr.n.št. je bilo območje del Perzije. Ravno iz tega obdobja izhajajo prvi viri in sicer ko je na področju današnjega Irana in Osrednje Azije vladala dinastija Ahamenidov, katerih imperij je bil razdeljen na različne satrapije. V Osrednji Aziji so se nahajale: Sogdiana, Khorzem (Uzbekistan), Baktria (Afganistan in Tadžikistan), Margiana (Turkmenistan), Aria (Afganistan), Saka in Arhozija (Afganistan). Sogdiana se je nahajala med Sir Darjo in Amu Darjo, poimenovali so jo tudi Transoxania, saj se je reka Amu Darja imenovala Oxus. Na severni strani Sir Darje se je nahajala Šaka, ki je bila vse do 19. stoletja dom nomadskih plemen. 329 pr.n.št. - 327 pr.n.št. ALEKSANDER VELIKI v Osrednji Aziji. Perzijski imperij je v 3. stoletju osvojil Aleksander Veliki in tako je svoje slavno ime ovekovečil tudi v Osrednji Aziji, ko je porazil Darija III., zadnjega ahamenidskega kralja. Leta 329 pr.n.št. je prišel do današnjega Afganistana, prečkal je gorsko verigo Hindukuš, provinco Baktrijo, reko Oxus in takratno Marakando (Samarkand). V teh krajih se je bila dolga bitka s Sogdianci, ki so se kljub močnemu uporu vdali. Ravno v Samarkandu je Aleksander Veliki umoril svojega zaveznika in generala Kleitusa. Aleksander se je poročil z Roksano, hčerko najmočnejšega bakrtijskega poglavarja. Leta 324 pr.n.š. je ukazal svojim 10.000 oficirjem naj se poročijo z iranskimi ženami. Med njimi je bil tudi Selevk, ki se je poročil z iransko plemkinjo Apamo. Ta masovna poroka se je dogajala v Susi in je bila model Aleksandrove želje, da bi združil Grke in Irance. Ti načrti so se končali leta 323 pr.n.št., ko Aleksander zboli za mrzlico v Bagdadu, umre in ne zapusti nobenega naslednika. Aleksander se je izredno trudil, da bi napravil most med vzhodom in zahodom, Perzijo in Grčijo. Bil je velik občudovalec perzijske kulture, navad in običajev in večkrat se je oblačil po modi kralja kraljev. Po Aleksandrovi smrti so si njetgovo cesarstvo razdelili generali. Selevku

9