Oskarjeva osrednja Azija

je pripadlo tudi območje Irana in Osrednje Azije. Selevkidi politično niso bili uspešni, zato so izgubili večino svojih območij že v prvih 100 letih vladavine. 3. stoletje pr.n.št. – 1. stoletje n.š.: Po Aleksandrovi smrti Osrednja Azija pride v roke Selevkidom, ki jih ogrožajo najprej Baktrijci, kasneje Parti, ki na tem območju razširijo svojo oblast. Ta osvajanja pripeljejo do intenzivnih kulturnih stikov med vzhodom in zahodom, saj se imperij razteza vse od Egejskega morja do Afganistana, kje se nahajajo Grki, Perzijci, Medijci, Judi, Indijci,.. 247 pr.n.št. – 224 n.š. PARTI. Leta 247 pr.n.št. se Arsak upre Selevkidom in ustanovi dinastijo Arsakidov ali Partov. Imeli so se za naslednike tako Grkov kot Ahemenidov. Govorili so podoben jezik kot Ahemenidi, uporabljali Pahlavi pisavo ter ustanovili administrativen sistem na osnovi ahemenidske organizacije. Njihova prestolnica je bila v Nysi, v današnjem Turkmenistanu, vladali so Iranu in zahodnemu delu Osrednje Azije. Parti so bili izvorno nomadsko pleme, ki so več ali manj zadržali njihovo nomadsko kulturo in fevdalni sistem vladavine. Spoznali so, še posebej pametni Mitridat I., superiornost ljudi, ki so si jih podredili ter jim dovolili, da so grščino še naprej uporabljalo kot uradni jezik. Prav tako so Grki lahko zadržali svojo lastnino in administracijo, seveda pod budnim očesom in nadzorom partskih guvernerjev. Za časa vladavine Mitridata II. (123 – 87 pr.n.št.), se je Iran povezal s Kitajsko na vzhodu in Rimljani na zahodu in tako vzpodbudil trgovino. Čeprav so bili prvi stiki med Parti in Rimljani prijateljski in so botrovali razvoju trgovine in kulturne izmenjave, so bile vedno manjše obmejne praske in bitke med dvema velesilama. 250 pr.n.št. – 3. stoletju n.š. KUŠANI. Z osvajanji so zavladali velikemu delu severne Indije in Osrednje Azije (vzhodni del), svojo prestolnico so ustvarili v današnji Bergami, v Afganistanu, kasneje je pod njihovim vodstvom v Peshawarju cvetela gandarska umetnost. Ravno preko Peshawarja in ostalih dolin se je budizem razširil iz Indije v Osrednjo Azijo in Kitajsko. V tem obdobju se začne pospešeno trgovati po svileni poti. Najslavnejši vladar Kaniška (vladal je med leti 78-101 n.š.) je podedoval in osvojil veliko ozemlja, imel intenzivne stike s Kitajsko in Osrednjo Azijo ter veliko trgoval z Rimom. 226 - 651 n. št. SASANIDI. Iranska dinastija iz province Fars premaga Parte in si podredi Kušane ter zavlada nad sedanjo Osrednjo Azijo in Iranom.

10