Oskarjeva Sicilija

Oskarjeva

Sicilija

t:+ 04 201 43 38, 04 201 43 39 info@agencija-oskar.si www.agencija-oskar.si

Agencija Oskar d.o.o. Gregoriceva ulica 38 SI-4000 kranj 7

ODKRIVAJTE SVET IN DOŽIVITE VEČ z Agencijo Oskar

KAZALO SPLOŠNO O DEŽELI ......................................................................................................................4 O SICILIJI - STE VEDELI ? ..........................................................................................................................8 KRATKA ZGODOVINA....................................................................................................................9 KRAJI. ............................................................................................................................................. 14 PALERMO.......................................................................................................................................................14 MONREALE...................................................................................................................................................18 SEGESTA.........................................................................................................................................................19 CORLEONE ...................................................................................................................................................20 AGRIGENTO..................................................................................................................................................21 DOLINA TEMPLJEV..................................................................................................................................22 ENNA. ..............................................................................................................................................................24 CALTAGIRONE ...........................................................................................................................................25 PIAZZA ARMERINA ..................................................................................................................................26 VILLA ROMANA DEL CASALE..............................................................................................................26 SIRAKUZE. .....................................................................................................................................................27 NEAPOLIS .....................................................................................................................................................27 ORTIGIA..........................................................................................................................................................28 ETNA................................................................................................................................................................29 TAORMINA....................................................................................................................................................30 GIARDINI NAXOS.......................................................................................................................................30 MESINA ..........................................................................................................................................................31 EOLSKI OTOKI.............................................................................................................................................32 HRANA IN PIJAČA.........................................................................................................................34 JUHE................................................................................................................................................................ 34 MORSKA HRANA......................................................................................................................................34 MESO...............................................................................................................................................................35 TESTENINE....................................................................................................................................................35 PICE .................................................................................................................................................................35 HRANA NA ULICI .......................................................................................................................................36 SOLATE ..........................................................................................................................................................36 SLAŠČICE.......................................................................................................................................................36 PIJAČE. ............................................................................................................................................................36 SICILIJANSKI JEZIK......................................................................................................................38 OSNOVNA PRAVILA IZGOVORJAVE ITALIJANŠČINE ...............................................................38 MANUALE DI SOPRAVIVVENZA IN SICILIA – PRIPOMOČEK ZA PREŽIVETJE NA SICILIJI.......39 PRIROČNIK ZA PREŽIVETJE NA SICILIJI .........................................................................................40 ZLATO PRAVILO: ......................................................................................................................................40 SICILIJANSKE SPECIALITETE – MALE SKRIVNOSTI VELIKIH MOJSTROV...........................41 CASSATA SICILIANA ................................................................................................................................41 JAJČEVCI PO SICILIJANSKO .................................................................................................................42 ŠPAGETI S SARDELICAMI ......................................................................................................................43 PASTA ALLA NORMA .............................................................................................................................44 MESNI ARANCINI .....................................................................................................................................44 POMARANČNA SOLATA ........................................................................................................................45 SICILIJANSKI CANNOLI .........................................................................................................................46 PISCISPATA ARRUSTUTU ......................................................................................................................47 COUS COUS AI PISTACCHI:...................................................................................................................48

SPLOŠNO O DEŽELI URADNO IME: Avtonomna regija Sicilija (Regione Siciliana) DAN NEODVISNOSTI: Po plebiscitu leta 1860 Sicilija postane del na novo združene Italije; po rojstvu Republike Italije leta 1946 je Siciliji dodeljen status avtonomne regije. RAZDELITEV: Sicilija je avtonomna regija in se upravno deli na devet provinc, na čelu regije je predsednik regije, ki je tudi predsednik regijskega parlamenta. Tradicionalno je politična večina na Siciliji sredinsko-desna. GLAVNO MESTO: Palermo z 1.200.000 prebivalci ZASTAVA: Ozadje zastave je rumeno in rdeče. V sredini zastve se nahaja glava starogrške pošasti Meduze in okrog nje so enakomerno razporejene tri noge ter žitni klasi. Drugo ime za Sicilijo je Trinacria, kar izhaja iz normanskih časov. Tri noge simbolizirajo trikotno obliko glavnega otoka Sicilije in tri prvotna plemena, ki so Sicilijo naseljevala – Sikle, Sikule in Elmijce. Žitno klasje simbolizira plodno zemljo Sicilije. POVRŠINA: 25.711 km² (za 1,25 Slovenije) PREBIVALSTVO: 5.051.075 prebivalcev (približno 200 prebivalcev na km 2 ). Rodnost znaša 1,4 otrok na žensko. Pričakovana življenjska starost je 77,5 let za moške in 82,8 let za ženske. Poselitev je zelo neenakomerna: večina prebivalcev živi v mestih, nekaj na podeželju, predvsem v sicilijanskih gorovjih. Stopnja urbanizacije še vedno narašča, ljudje zapuščajo vasi, mladi se v iskanju boljše službe in življenjskih pogojev selijo v mesta, predvsem v severni del Italije. NARODNA PRIPADNOST: Narodnostna sestava Sicilije je pretežno homogena (98 % Italijani, 2 % etnične skupnosti Arbereši in Lombardi). Genska sestava Sicilijancev pa je barvita mešanica sredozemskih ljudstev (njihov DNK je 20 % arabski, 37 % grški, 7,5 % afriški). VERSKA PRIPADNOST: Prevladujoča vera je rimokatoliška, med manjšine spadajo judje, albanska ortodoksna cerkev in ateisti. URADNI JEZIK: Sicilijanščina nima statusa uradnega jezika, tako je uradni jezik italijanščina, ki je tudi jezik izobraževalnega sistema, zaradi česar mlajše generacije slabše poznajo sicilijanščino. PISMENOST: 99 %

4

GEOGRAFIJA: Sicilija leži v srcu Sredozemskega morja in je naravni most med afriško in evropsko celino ter med vzhodnim in zahodnim Sredozemljem. Otočje sestavljajo: glavni otok Sicilija, Eolsko otočje, Pantelerija in Lampedusa, Pelaško otočje ter Egadijsko otočje. Sicilijansko otočje se je izoblikovalo kot podaljšek Apeninskega polotoka in z vulkanskim delovanjem. Najvišja točka je Etna, najvišji evropski vulkan, njegova trenutna višina je 3.340 m. Sicilijo obdajajo tri morja: na severu Tirensko, na vzhodu Jonsko in na jugu Sredozemsko morje. Notranjost Sicilije je izredno gorata, najvišje osrednje gorovje je Madonie, nato Nebrodi in Peloritani. Vsa gorovja so podaljšek Apeninov. Najdaljša, tudi delno plovna, je reka Salso. Druge pomembnejše reke so: Simento in Alcantara. Sicilija ima več naravnih jezer, a tudi umetna jezera za hidroelektrarne in namakanje polj. Glavna pristanišča so: Palermo, Catania, Mesina, Mazara del Vallo, Trapani in Porto Empedocle. Sicilija je izredno bogato vulkansko območje. Najpomembnejši vulkani so: Etna, Stromboli, Vulcano, Vulcanello, speči podvodni vulkan Ferdinandella in speči vulkan Pantelerija. POKRAJINE: Skrajni zahodni del otoka, del med pristaniščema Trapani in Marsala, je najpomembnejši vinorodni okoliš Sicilije. To območje je bilo predvsem v preteklosti pomembno središče za pridobivanje morske soli in še danes so soline med Trapanijem in Marsalo ena pomembnejših turističnih zanimivosti regije. Palermo, glavno mesto Sicilije, je pomembno zaradi pristanišča, ki je eno najpomembnejših v potniškem, kot tudi industrijskem prometu. Njegova okolica je znana tudi po industriji. Provinca Agrigento je območje ob Sredozemskem morju, kjer je pristanišče Porto Empedocle in mesto Agrigentu z Dolino templjev, ki je pod Unescovo zaščito. Ta pokrajina je znana po nasadih jedilnega grozdja in mandljevih dreves. Osrednjo Sicilijo sestavljata provinci Enna in Caltanisseta. Enna je najvišje ležeče glavno mesto province na Siciliji. V notranjosti Sicilije sta gorovji Nebrodi in Madonie. Večina površine Sicilje je še danes izredno pomembna za gojenje žita. Vzhodni del Sicilije je turistično najpomembnejši del otoka. Jugovzhodni provinci Ragusa in Siracusa sta znani po baročni arhitekturi (mesta Ragusa, Modica in Noto ter Siracusa) ter po tem, da tu izdelujejo sicilijansko čokolado (Modica) in da se tu nahaja slavno Arhimedovo mesto – Sirakuze, eno najpomembnejših antičnih mest v Sredozemlju. Etna se nahaja na območju province Catanie. Z mikroklimo, ki jo ustvarja, in z izbruhi pepela Etna prinaša ter odnaša

5

življenje. To še posebno dobro vedo prebivalci Catanie, saj je mesto kar devetkrat zraslo na zaplatah lave in pepela, ki so uničile predhodno naselje. Provinca Mesina se ponaša z enim pomembnejših pristanišč, Mesino, ki je tudi najbližje Apeninskem polotoku: tu Sicilijo od Kalabrije loči Mesinska ožina, ki je bila v preteklosti izredno pomembna tudi za lovljenje mečaric. Na tem območju se tudi nahaja Unescov naravni rezervat – Eolsko otočje. PODNEBJE: Na Siciliji prevladuje sredozemsko podnebje: zime so mile, a deževne, medtem ko so poletja izredno suha in vroča. V notranjosti Sicilije (Madonie, Nebrodi, Peloritani) prevladuje pretežno celinsko podnebje: obstajajo velike temperaturne razlike, poletja so vroča in sušna, zime pa mrzle in snežne, pihajo celinski vetrovi. Manjša otočja okrog Sicilije imajo zmerno podnebje, poleti suho in pozimi deževno, pogosto pihajo močni vetrovi. GOSPODARSTVO: V preteklosti je gospodarstvo Sicilije pešalo, saj se je večina prebivalstva ukvarjala s poljedelstvom, za katerega je primanjkovalo mehanizacije. Tudi v razvoj industrije je bilo potrebno vložiti ogromno denarja. Leta 1950 je bila ustanovljen Casa per il Mezzogiorno (Sklad za razvoj južne Italije), s pomočjo katerega je bilo mogoče spodbuditi razvoj industrije in poljedelstva, ki pa ga še vedno močno hromi mafija. Kljub temu se položaj na Siciliji spreminja. Veliko denarja se je vložilo tudi v infrastrukturo otoka in v pridobivanje elektrike na do okolja prijazen način. Tako je BDP v preteklih letih izredno hitro porastel s 13.500 EUR na prebivalca v letu 2000 na kar 17.500 EUR na prebivalca v letu 2008 in še vedno raste. BDP per capita: 17.500 EUR (Slovenija: 20.700 EUR) SESTAVA BDP: 87 % storitve, 9,3 % industrija, 3,5 % kmetijstvo NARAVNA BOGASTVA: ribe, rodovitna zemlja, žveplo, plutovec (pumice), železova ruda, baker, nafta, marmor, glina, sol VIRI ENERGIJE: Termoelektrarne 65,6 %, hidroelektrarne, vetrnice in sončne celice 21,3 %, uvoz 13,6 %; jedrske elektrarne nimajo (ta podatek velja za celotno Italijo). Na jugo-vzhodnem delu Sicilije so manjša nahajališča nafte in zemeljskega plina.

6

KMETIJSTVO: Kljub izredno rodovitni zemlji na velikem delu Sicilije, mafija še vedno hromi razvoj poljedelstva na otoku. Domačini se spopadajo s težavami, ko jim mafija zaseže zemljo in jih prisili, da zemljo obdelujejo zanjo, ali pa na njihovo zemljo pripelje svojo delovno silo. Poleg tega sicilijanskim poljedelcem primanjkuje denarja za nakup mehanizacije. Trenutno je sicilijansko poljedelstvo organizirano v obliki večjih zasebnih firm/zadrug ali pa v obliki majhnih družinskih podjetji. Pridelki: vino, agrumi, oljke, oljčno olje, mandlji, grozdje, pistacije, Gozdarstvo: Nekoč so gozdovi pokrivali več kot dve tretjini otoka. Rimljani so gozdove izsekali zaradi gojenja sladkornega trsa, bombaža in žitaric. Pod Rimljani je Sicilija postala žitnica Rima. Tako so danes na Siciliji le redki deli prekriti z gozdom, ki so po večini zaščiteni. INDUSTRIJA: Najpomembnejša je prehrambna industrija, kemična industrija, rafiniranje goriva, proizvodnja gnojil, tekstilna industrija, lesna industrija, ladjedelniška industrija in usnjarstvo. Pomembni so tudi cestni, železniški in zračni promet. Uvoz: žitarice, oglje, železo Izvoz: strojna in transportna oprema, kemikalije, nafta, tekstil, kmetijski pridelki; največ žveplo, oljčno olje, oljke, sadje, zelenjava, začimbe, sol, vino in ribe STORITVE: Storitveni sektor je na Siciliji izredno pomemben, predvsem zaradi hitro rastoče turistične industrije, ki je verjetno prihodnost dežele. sadje, zelenjava, opuncija, žito in druge žitarice, les Živinoreja: mule, krave, osli, drobnica, ribolov

7

O SICILIJI - STE VEDELI? • da Sicilija v enem letu proizvede več vina kot Nova Zelandija, Avstralija in Nizozemska skupaj … • da Sicilijanci verjamejo, da imajo tisti, ki so rojeni na petek, posebno srečo … noben zli duh jim ne bo škodil in zelo verjetno bo ta oseba lahko videla v prihodnost … • da je Sicilija največji in najbolj naseljeni otok v Sredozemlju … • da je sicilijanski parlament najstarejši v Evropi, saj ga je prvič sklical Roger II. leta 1130 … • da je proučevanje fosilov razkrilo, da je bila v preteklosti Sicilija poseljena tudi z levi, nilskimi konji, ogromnimi sloni, jeleni in medvedi … • da je predhodnik slavnega tekmovanja Giro d’Italia dejansko Giro di Sicilija; prvo tekmovanje je bilo organizirano na Siciliji leta 1907, ko je 30 tekmovalcev v 11 dneh premagalo 1100 km ... • da se je v Palermu za časa arabskih vladarjev nahajalo kar 300 mošej, vse pa so zgorele v prvi noči, ko so otok osvojili Normani … • da je bil Arhimed rojen na Siciliji ... • da četrtina sicilijanskega prebivalstva živi ob vznožju Etne … • da so bile starogrške Sirakuze eno največjih antičnih mest na svetu … • da ima Sicilija kar pet naravnih in kulturnih znamenitosti na UNESCO -vem seznamu svetovne naravne in kulturne dediščine ... • da 70 % Sicilijancev v vsakodnevni komunikaciji ne uporablja italijanskega jezika temveč sicilijanski jezik … • da se dva od treh aktivnih vulkanov v Evropi nahajata na Siciliji … • da beseda mafija izhaja iz arabskega izraza mahfia , ki pomeni družino … • da je bila najvišja temperatura v Evropi izmerjena na Siciliji, v provinci Enna, znašala je 48,5 °C

8

KRATKA ZGODOVINA 10.000 pr. n. št. JAMSKE POSLIKAVE : Poslikave v jamah Addaura v notranjosti hriba Monte Pellegrino blizu Palerma pričajo o tem, da je bila Sicilija naseljena že v mezolitiku. PRVA NASELJA : V neolitiku se na Sicilijo naselijo tri glavna plemena: Elmijci, Sikli in Sikani. 734-254 pr. n. št. STARI GRKI IN FENIČANI: 734 pr. n. št. Feničani iz današnjega Libanona prispejo na Sicilijo in ustanovijo eno od svojih prvih trgovskih kolonij na otoku, od koder trgujejo po Sredozemlju, kot tudi s staroselci Sicilije. Sočasno se za ustanovitev trgovskih kolonij na Siciliji borijo tudi starogrške mestne države. Feničanske in starogrške kolonije na Siciliji sklepajo med seboj zavezništva in se hkrati borijo za prevlado med seboj. Te kolonije trgujejo s Kartažani, ki do pojava Rimljanov ne pokažejo zanimanja za prevlado na otoku. 264-146 pr. n. št. PUNSKE VOJNE: Med punskimi vojnami postane Sicilija prizorišče spopadov med Rimljani in Kartažani. Sicilijanska mesta sodelujejo v vojnah s sklepanjem zavezništev in s pomočjo v bojih. Končni izid punskih vojn prinese na Sicilijo nove vladarje – Rimljane . 146 pr. n. št.-535 n. št. RIMLJANI: Po uspešnem izidu punskih vojn Rimljani zasedejo celotno Sicilijansko otočje. Na otok prinesejo mnoge novosti. Zaradi pospeševanja kmetijstva izsekajo večino gozda na glavnem otoku. Ozemlje razdelijo na latifundije in vpeljejo novo kulturo: pšenico . Poleg pšenice gojijo tudi sladkorni trs in bombaž. Tako za časa rimskega imperija Sicilija postane “ žitnica Rima” , glavni kraj, ki je prestolnico Rimljanov zalagal z žitom. V tem obdobju se prične širiti krščanstvo, ustanovijo se škofije, cerkev delno prevzame tudi upravno oblast nad otokom. 5.-6. stoletju BARBARSKA PLEMENA : V obdobju, ko prične rimski imperij zgubljati svojo moč, začnejo na območje Sicilije prek Apeninskega polotoka vdirati barbarska ljudstva: Vandali, Alani, Vizigoti in Svevi. Najpomembnejša med vojnami je gotska vojna med leti 535 in 554, ko so se italijanske mestne državice, Dalmacija, Sicilija, Sardinija in Korzika skupaj uprle Ostrogotskim napadom.

9

535-831 BIZANTINCI : Po razpadu rimskega imperija postane Sicilija del bizantinskega imperija, s sedežem v Konstantinoplu. Tako na Sicilijo prispejo prve vzhodnjaške obrti, umetnost in znanostoletju 831-1072 ARABCI : Po enoletnem obleganju Palerma zasedejo Sicilijo aghlabidski Arabci in ji zavladajo za več kot tri stoletja. Novi vladarji dodelijo prebivalcem pravico svobodne izbire verovanja. Sicilijanski emirat upravno razdelijo na tri dele ter Siciliji prinesejo obdobje razvoja in blagostanja, predvsem zaradi pospeševanja trgovine. Z novimi namakalnimi sistemi so ustvarili riževa polja ter nasade pomaranč in limon. Kopali so rudna bogastva. Cvetele so obrti. V sicilijanski jezik so začele prihajati arabske besede, v sicilijanske kuhinje pa arabske jedi in novi načini priprave le teh. Sicilija je za časa Arabcev postala pomemben center znanosti v srcu Sredozemlja . 1072-1194 NORMANI : V sklopu rekonkviste Sicilijo osvojijo Normani, potomci Vikingov iz severnozahodne Francije. Kraljestvo doživi zlato obdobje za časa vladavine Rogerja II. (1130-1166). Takrat postane normansko kraljestvo ena najpomembnejših dežel v Evropi in Sredozemlju, celo bogatejša od Anglije. Glavni prispevek Normanov je bil ta, da je postalo krščanstvo spet glavna in najpomembnejša vera na otoku, islam pa je pričel zgubljati svojo moč. 1194-1266 SVETI RIMSKI IMPERIJ : Leta 1194 Sicilijo osvoji Sveto rimsko cesarstvo. V tem obdobju se muslimansko verovanje na otoku sistematsko in popolnoma izkorenini. 1266-1282 Anžujci : Ko Karel I. premaga kralja Manfreda, na Siciliji zavladajo Francozi. Prestolnico iz Palerma prestavijo v južno Italijo, v Neapelj, ki zaradi tega postane veliko pomembnejši. Novi vladarji Sicilijo in njeno prebivalstvo preveč izkoriščajo, zato se domačini leta 1282 fevdalizmu uprejo – pomemben upor je znan pod imenom sicilske večernice. V tem uporu domačini pobijejo kar 3000 Francozov. Upor se konča s sklenitvijo mira v Caltabelloti leta 1302, ko Sicilijanci s pomočjo španske družine Aragona z otoka preženejo francoske vladarje. 1302-1713 ARAGONSKO KRALJESTVO : Za časa nadvlade aragonske družine Sicilija doživi ponoven razcvet na področju trgovine. Španci prinesejo na otok svojo kulturo, poleg nje pa tudi inkvizicijo, ki je bila tu ena najostrejših v Evropi. Judovsko prebivalstvo je izgnano iz Sicilije. Za časa španske nadvlade se delitve prebivalstva na podlagi etničnih

10

skupin zabrišejo. Uradni jezik postane španščina, vse večjo veljavo pa dobiva tudi sicilijanščina. Kljub temu, da je Sicilija uradno del španskega kraljestva, obdrži dokajšnjo upravno in kulturno avtonomijo. V 16. stoletju doživi sicilijansko gospodarstvo dodaten razcvet z izvozom žita, na otoku vlada blagostanje in število prebivalstva neizmerno hitro raste. Španci načrtno razseljujejo prebivalstvo iz mest na podeželje in ustanavljajo nove naselbine. Temu blagostanju naredita konec postopna zasičenost na svetovnem trgu in črna smrt, ki 1656 leta zdesetka prebivalstvo. Leta 1693 prizadene vzhodni del Sicilije močan potres in uniči številna mesta. Tako se v procesu obnove le-teh rodi sicilijanski barok . INKVIZICIJA NA SICILIJI: Na Siciliji je bilo sodišče za inkvizicijo ustanovljeno leta 1487. Inkvizitorji so prihajali naravnost iz Španije, njihova moč pa je bila mnogokrat veliko večja od samih namestnikov španskega kralja. Inkvizicija je bila neodvisna od Vatikana. Glavni cilj sodišča je bil utišati drugače misleče ljudi, agitatorje, heretike, nemoralneže in tiste, ki so širili ideje o drugačnem načinu življenja, oblačenja, mišljenja, verovanja ali o vraževerstvu. Večinoma so bili obsojeni judje, nemoralne ženske, izumitelji, svobodomiselni ter nasprotniki takratne politike. Leta 1487 je bilo na grmadah sežganih 1732 ljudi, 479 pa jih je bilo obsojenih na drugačno smrt. Leta 1546 je bilo obsojenih na grmado 120 ljudi, 660 drugih pa je bilo obsojenih na lažjo kazen. Sicilija je bila regija, kjer je bilo na območju današnje Italije na grmado obsojenih največ žensk. S koncem španske nadvlade se je tudi končalo obdobje inkvizicije. 1713-1720 SAVOJA: sporazum iz Utrechta dodeli Sicilijo družini Savoja, a le za kratek čas, saj se Sicilije prek Habsburžanov polastijo Burboni. 1734 BURBONI: Leta 1734 se kralj Karel III. v Palermu okrona za kralja dveh Sicilij. Pod Burboni trgovina in industrija na Siciliji cvetita, a je sedež njihovega kraljestva v Neaplju in zato je južna Italija pomembnejša od Sicilije. V začetku 19. stoletja Sicilijo pretresajo vedno večji upori in nered. Zaradi prekomernega izkoriščanja in težkih življenjskih pogojev je prebivalstvo s svojimi vladarji neizmerno nezadovoljno, kar pokaže z vedno večjimi upori.

11

1848 LJUDSKA VSTAJA: 12. januarja 1848 pride do ljudske vstaje pod vodstvom Giuseppeja La Mosse. Izid le-te je, da na Siciliji določijo parlament in ustavo. Prvi predsednik Sicilije tako postane Roger VII. 1849: Po samo 16 mesecih samostojnosti Sicilije Burboni spet vojaško osvojijo otok in mu zavladajo. ZDRUŽITEV ITALIJE: 27. maja 1860 Giuseppe Garibaldi s 1000 somišljeniki osvoji Palermo (pohod tisočih). Po plebiscitu leta 1860 celotna Sicilija postane del kraljevine Italije. Palermo postane njen administrativen center. To, da je Sicilija postala del kraljevine Italije, ni bilo všeč mnogim fevdalnim družinam, ki so tako izgubile svojo moč. Le te so na otoku začele širiti gibanje proti temu, da je Sicilija del kraljevine. Ko se 1866 domačini v Palermu uprejo kraljevini Italiji, pomorska vojska bombardira Palermo in ponovno priključi Sicilijo h kraljevini Italiji. Vse do leta 1871 se po celotni južni Italiji organizirajo skupine domačinov, ki se z gverilskimi boji borijo proti temu, da je južna Italija del kraljevine Italije. Spopadi z oblastmi kraljevine so tako povzročili na tisoče civilnih žrtev v tem obdobju. Po združitvi Italije se sicilijansko gospodarstvo in industrija znajdeta še v težjem položaju, ker se morata kosati z razvitejšo severno Italijo. Tako je obdobje konec 18. stoletja zaznamovano z množičnim gospodarskim izseljevanjem iz južne Italije. V obdobju po združitvi Italije nova oblika oblasti ne uspe zagotavljati varnosti in pravice na Siciliji in drugod po južni Italiji, zato se pojavijo alternative oblike oblasti, med najpomembnejšimi je mafija , ki se na Siciliji imenuje Cosa Nostra . GIUSEPPE GARIBALDI (1807-1882): Bil je italijanski general in politik. Skupaj z Vittoriem Emanuelom II., Camillom Cavourjem in Giuseppejem Mazzinijem velja za enega od štirih očetov sodobne Italije. Garibaldi je bil ena od ključnih oseb v procesu združevanja Italije. V mnogih bitkah se je boril osebno. La spedizione dei mille (pohod tisočih) se je zgodil leta 1860, ko je Giuseppe Garibaldi skupaj s 1000 civilnimi somišljeniki, ki so se prostovoljno podali v boj, pristal na Siciliji in se podal osvoboditi kraljestvo obeh Sicilij izpod tiranske vladavine Burbonov, ki so imeli izredno izurjeno in številčno vojsko. Pohod je bil uspešen in se je zaključil s plebiscitom, ki je privedel do tega, da sta Sicilija in Neapeljsko kraljestvo postala del kraljestva Sardinije. To sta bila zadnji ozemlji, ki sta bili osvobojeni pred združitvijo Italije 17. marca 1861.

12

20. stoletje: zaradi zanemarjenja s strani države dobiva Cosa Nostra – sicilijanska mafija – vedno večjo moč in postane dejanska oblast na Siciliji. Ko leta 1920 zavlada Mussolini, napove vojno mafiji, a si le-ta hitro opomore v drugi svetovni vojni, po izkrcanju zavezniških sil na otoku, saj so njene lovke segale zelo daleč. Izkrcanje zavezniških sil na Siciliji leta 1943 je bilo izjemno pomembno, saj so od tod nadaljevale pot proti severu po Apeninskem polotoku. POVOJNO OBDOBJE: leta 1946 dobi Sicilija status avtonomne regije, svoj parlament in svojega predsednika. Leta 1950 je ustanovljen Sklad Republike Italije za razvoj osrednje in južne Italije (Cassa del Mezzogiorno), prek katerega se prične dolgotrajen proces reorganiziranja kmetijstva na Siciliji iz latifundij v bolj učinkovite oblike. Leta 1984 se prične organiziran boj proti mafiji po vsej Italiji. Leta 1992 pretreseta javnost novici o smrti Paola Borselina in Giovannija Falconeja , dveh glavnih sodnikov, ki sta se borila proti organiziranem kriminalu. Počasi se prične formirati proti-mafijsko gibanje med prebivalci Sicilije. 21. stoletje: Sicilija doživi neizmeren porast v razvoju industrije in drugih vej gospodarstva (ena glavnih in najbolj donosnih panog je turizem). Življenjski standard postaja vedno boljši. Pričnejo se projekti ohranjanja narave, hkrati pa se Sicilija še vedno spopada s težavami, ki jih povzroča organiziran kriminal. Poleg tega je Sicilija ena od destinacij ilegalnih priseljencev v Evropo.

13

PALERMO Palermo je največje mesto, pomembno pristanišče ter upravni center Sicilije, kjer živi 1.200.000 prebivalcev. Mesto so ustanovili Feničani leta 736 pr. n. št., njegovo ime pa izhaja iz starogrškega izraza za kraj, ki je vedno prikladen za pristan - “Panormus”. V svojih 2700 letih obstoja je bil Palermo skoraj vedno glavno mesto Sicilije in se tako danes ponaša z mnogimi dosežki civilizacij, ki so Siciliji vladale v preteklosti. Kot sam otok je tudi Palermo s svojim multietničnim prebivalstvom odraz geografskega položaja Sicilije. Verjetno najpomembnejša je zapuščina Arabcev, Normanov in Špancev. Zaščitnica mesta je sveta Rosalia. TEATRO MASSIMO je gledališče, ki se nahaja na območju med starim mestnim jedrom in novejšim delom Palerma, in je bilo v preteklosti eno najpomembnejših gledališč v Evropi. Gradnja neoklasičnega gledališča je bila dolgotrajna, trajala je od 1875 do 1897 leta. Gledališče je namenjeno uprizoritvi opernih predstav in v ta namen razpolaga s površino 8000 m 2 . Palermo ima še dve pomembni gledališči: gledališče Politeama Garibaldi in gledališče Biondo. CERKEV SVETEGA DOMINIKA velja za eno lepših cerkva v starem mestnem jedru Palerma. Gradnja se je pričela v letu 1640, na temeljih cerkve iz 14. stoletja in zaključila v letu 1726. Zanimivost cerkve je razgibano baročno pročelje in baročna notranjost, v kateri so pokopani slavni Sicilijanci, tudi Francesco Crispi. VUCCIRIA je ena od štirih zgodovinskih tržnic, ki se nahajajo v starem mestnem jedru Palerma. Ime tržnice izhaja iz francoskega izraza za mesarijo “boucherie”, saj so v preteklosti na tej tržnici domačini pretežno prodajali meso. Tržnica je znana po tem, da so njena tla vedno mokra. Predel Vucciria je še danes eden od najrevnejših predelov in najbolj potrebnih obnove v starem mestnem jedru. PALAZZO CHIARAMONTE STERI je palača družine Steri, ene najpomembnejših fevdalnih družin v okolici Palerma, ki je bila zgrajena konec 14. stoletja. Za časa španske nadvlade je bila utrjena palača spremenjena v sedež namestnika španskega kralja, kasneje pa je postala sedež inkvizitorjev. V njenih kletnih prostorih so inkvizitorji z mučilnimi napravami pripravili obsojene do tega, da so svoje grehe priznali, preden so jih obsodili na smrt na grmadi. Piazza Marina, trg

14

pred palačo Steri, pa je bil v tistem času prizorišče sežigov na grmadah. Danes je stavba rektorat palermske univerze. PRAETORIA – TRG SRAMU je eden od starejših trgov v Palermu. Trg je dobil ime po zgradbi, ki se nahaja ob njem – Palazzo Praetoria, iz leta 1463, ki ima danes funkcijo mestne hiše. Trg obdajata tudi cerkev svete Katarine in cerkev redu Teatini. V 16. stoletju je bil trg preurejen in veliko stavb je bilo zrušenih, da je lahko občina mesta Palermo pripravila prostor za ogromen toskanski vodnjak, za katerega so porabili veliko denarja. Arhitekt Francesco Camilliani je vodnjak sprva načrtoval z namenom, da bi krasil bogato toskansko vilo in ne enega javnih trgov. Vodnjak tako sestavlja množica golih kipov, ki predstavljajo alegorije, mitološka bitja, božanstva in živali. Ker domačinom ni bilo všeč, koliko javnih sredstev je bilo porabljenih za vodnjak, prav tako pa jih niso navdušile bogokletne figure, so trg oklicali za Trg sramu. TRG BELLINI je verjetno najlepši zgodovinski trg Palerma, zaradi treh cerkva, ki ga krasijo. SAN CATALDO je cerkev, ki jo je zgradil admiral Magione di Bari v 12. stoletju. Cerkev velja za enega najlepših in najbolj elegantnih primerov normanske arhitekture, za katero je značilen močan vpliv bizantinskih okrasnih umetnosti in arabske arhitekture. Cerkev je bila obnovljena v 19. stoletju. MARTORANA oziroma Santa Maria dell’Ammiraglio je dobila ime po generalu Rogerja II., Gregorju iz Antiohije, ki je ukazal gradnjo cerkve v letu 1143. Na povelje Alfonsa Aragonskega je cerkev postala del semenišča, ki ga je pred tem ustanovila Eloisa Martorana. Sprva je bila cerkev zgrajena v romanskem slogu, a je bila kasneje večkrat pregrajena in popolnoma spremenjena. Njen tloris v obliki grškega križa je bil v 16. stoletju razširjen in podaljšan, pročelje pa je bilo obnovljeno skupaj s spremembami v apsidi. V 18. stoletju je cerkev prizadel močan potres. Najpomembnejša je notranjost cerkve, ki jo krasijo vrhunski mozaiki, ki so del prvotne strukture in veljajo za najstarejše srednjeveške normanske mozaike na Siciliji. Verjetno so jih izdelali bizantinski rokodelci. Danes je cerkev katedrala grško-bizantinske verske skupnosti. SVETA KATARINA je bila zgrajena leta 1310 in podarjena nunam, ki so cerkev in samostan uspešno upravljale in si tako lahko privoščile širitev in obnovo kompleksa v 16. stoletju. Med leti 1566 in 1596 so na

15

mestu, kjer je stala prvotna cerkev, nune dale zgraditi novo in veliko večjo cerkev, saj so se skupaj z rastjo redu povečale tudi potrebe po dodatnem prostoru. Arhitekt cerkve je neznan, njena notranjost je baročna iz obdobja med 17. in 18. stoletjem. QUATTRO CANTI oziroma PIAZZA VIGLIENA je srce starega mestnega jedra. Arhitektura izjemne kakovosti je plod urbanistične reorganizacije Palerma za časa španske nadvlade. V sklopu projekta so bile v središču mesta zgrajene dolge avenije. Tako se tu križata cesti Corso Vittorio Emanuele II in Via Maqueda – dve glavni žili v starem mestnem jedru, ki središče mesta razdelita na štiri stare mestne četrti. Na tem križišču so zidovi štirih stavb spremenjeni v prelepa navidezna pročelja v baročnem slogu, zgrajena med leti 1609 in 1619. Arhitekt Giuseppe Lasso je v ikonografski repertoar okrasja vključil alegorije štirih letnih časov, podobe štirih zaščitnic mesta in štirih španskih kraljev. Ime Quattro Canti pomeni štirje vogali. BALLARO je verjetno najbolj barvita in najživahnejša od štirih zgodovinskih tržnic v starem mestnem jedru Palerma. Njeno ime izhaja iz arabščine “bahlara”, tako se je imenovalo naselje nedaleč od Palerma, od koder sta prihajala sadje in zelenjava, ki so ju prodajali na tem trgu. Za tržnico so značilni tudi le abbanniati – glasni in temperamenti vzkliki prodajalcev sadja in zelenjave v upanju, da svoje izdelke prodajo. KATEDRALA je posvečena devici Mariji Blaženi. Ustanovil jo je nadškof Gualitero Offamilio leta 1184 na mestu, kjer je pred tem stala paleokrščanska bazilika (Arabci so baziliko spremenili v mošejo). Tri apside so edini prvoten del katedrale, ki se je ohranil do današnjih dni, njihova zunanjost z belo-črnim geometričnim okrasjem je tipična normanska. Glavni vhod v katedralo je izdelan med 14. in 15. stoletjem v gotskem slogu. Zvonik je bil dodan šele v 19. stoletju. Trg pred katedralo, Piazza della Catedrale, je bil urejen v 15. stoletju na željo nadškofa Simoneja iz Bologne. Vodnjak v sredini trga je iz leta 1744 in prikazuje sveto Rosalio, ki uničuje utelešenje kuge (ki je takrat iz Mesine prišla v Palermo). Kupola cerkve je baročna iz leta 1781, pred izgradnjo kupole je bil spremenjen tudi tloris katedrale iz bazilikalnega v latinski križ. Notranjost katedrale je neoklasična. Tu so pokopani Roger II., Henrik VI., Konstanca Aragonska, Peter in Friderik Aragonski. V posebni srebrni skrinjici so v katedrali shranjeni tudi posmrtni ostanki svete Rosalie. Katedrala se ponaša tudi z zakladnico. V 18. stoletju je bila kompleksu cerkve dodana še palača nadškofa.

16

PORTA NUOVA oziroma nova vrata, so eden od vhodov v staro mestno jedro, katerega je ščitilo obzidje. Vrata so bila v 1583 letu zgrajena na kraju, kjer so se že pred tem nahajala vrata. Naročil jih je Karel V.. Vrata so bila obnovljena leta 1669. Najbolj zanimivo okrasje vrat so trije ogromni telamoni (nižja mitološka bitja stare Grčije). NORMANSKA PALAČA Zgodovinarji predvidevajo, da so na območju, kjer se danes razteza normanska palača že pred tem stale punske in rimljanske utrdbe. V 9. stoletju so tu Arabci zgradili mogočno palačo, kjer je bil sedež sicilijanskega emirata. Normani so to palačo spremenili v svojo rezidenco s pomočjo arabskih in bizantinskih rokodelcev. Od Normanov dalje je bila palača skoraj vedno sedež vladarjev Sicilije. Pročelje palače se je ohranilo iz 17. stoletja. V preteklosti je imela palača štiri stolpe, do danes pa se je ohranil samo eden. Najlepši deli palače so sobane, ki so jih Aragonci in Burboni razkošno okrasili. Palača ima tudi vrtove, ki si jih prvi zasnovali Arabci, ter sklop notranjih dvorišč. V palači se tudi nahaja Palatinska kapela. PALATINSKA KAPELA je bila zasebna kapela vladajoče normanske družine. Zgodovinarji predvidevajo, da je imela kapela tudi funkcijo zasebne sobe avdienc normanskih vladarjev. Dal jo je zgraditi Roger II. leta 1130 na dan, ko je bil okronan za kralja. Gradnja je bila končana leta 1143. Kapela se nahaja v prvem nadstropju normanske palače in je oblikovana po tlorisu bazilike z dodanim prezbiterijem in eno glavno ladjo. Njeno notranjost krasijo granitni stebri s korintskimi kapiteli ter neverjetni mozaiki na tleh in stenah kapele. Strop je lesen in izdelan v obliki islamskih stalaktitnih niš ter okrašen z ikonografskim repertoarjem, ki verjetno izvira iz predislamske Perzije. Apsido kapele krasi mogočna mozaična podoba Kristusa Pantokratorja z angeli in evangelisti ob strani. Ta mozaik je verjetno tudi najstarejši. Preostali mozaiki prikazujejo podobe iz Stare in Nove zaveze. Umetelno so izdelani tudi prižnica, kandelabra in sedež za vladarja. Genialno okrasje so brez dvomov izdelali arabski in bizantinski rokodelci. KAPUCINSKE KATAKOMBE Kapucinska cerkev in samostan sta bila zgrajena leta 1621. Od začetka 17. stoletja in vse do 1881 leta se je kapucinski red ukvarjal s posebno aktivnostjo – mumificiranjem bogatih prebivalcev Palerma, ki so želeli, da se njihovi posmrtni ostanki ohranijo za vedno. Tako danes v kletnih prostorih kompleksa počiva kar 8000 mumij. Med mumijami je najbolj slavna mumija dveletne Rosalie

17

Lombardo, za mumifikacijo katere je bil uporabljen poseben recept na podlagi sintetičnih zdravil, ki je pripomogel k izredni ohranjenosti njenih posmrtnih ostankov. Tako je še danes Rosalia videti, kot da samo spi v svoji kristalni krsti.

Mumifikacija. Kapucinski red je imel za mumifikacijo bogatih prebivalcev Palerma prav poseben recept, ki ga je skrbno varoval. Truplu umrlega so najprej odstranili vse notranje organe, potem pa ga dali za eno leto na tako imenovano odcejevanje, oziroma sušenje. Po enem letu so truplo okopali v vodi in kisu ter ga dali na vnovično sušenje, nakar so ga nagačili s slamo, zašili ter oblekli v stanu primerna oblačila. V obdobju, ko je razsajala kuga ali druge nalezljive bolezni, so trupla čistili z razredčenim arzenikom ali z razredčenim apnom. Zaradi arzenika imajo še danes nekatere mumije rožnato kožo. MONREALE Monreale se nahaja približno 8 km južno od Palerma. Nekoč arabsko mestece je osnovano na pobočju gore Caputo. Še danes je Monreale znan po odličnem vinu, oljčnem olju ter proizvodnji čevljev, košar in pohištva. Monreale je rojstni kraj znanega slikarja Pietra Novellija. MONREALSKA KATEDRALA Dal jo je zgraditi Viljem II. leta 1166, verjetno zato, da bi dal zgraditi lepšo zgradbo od zgradb, ki ju je dal zgraditi Roger II.: Palatinsko kapelo v Palermu in cefalujsko katedralo. Po nekaterih virih je prvotni načrt predvidel izgradnjo katedrale, samostana in rezidence Viljema II.. Kompleks je bil posvečen 1176 leta in v njem so se naselili benediktinski menihi. Katedrala je bila posvečena devici Mariji Blaženi, v 1183 letu pa je dobila naziv metropolitske cerkve. Struktura katedrale je za obdobje normanske nadvlade tipična kombinacije bizantinske in arabske arhitekture. Katedrala nima kupole, njeno pročelje pa krasita dva mogočna stolpa, kar je tipično za normanske cerkve. Cerkev je bila zaradi smrti Viljema II. in finančnih težav posvečena šele 1267 leta. Tu sta pokopana Viljem I. in Viljem II. z družinskimi člani. Zakristija je bila zgrajena v 15. stoletju, tla katedrale pa prekrita z belim marmorjem iz Taormine ter porfirjem in granitom v sredini 16. stoletja. Konec 18. stoletja se je zrušil portiko katedrale in

18

bil nato obnovljen. V desni stolp pročelja je leta 1807 udarila strela in je še danes tak, kot je bil po poškodbi. Leta 1811 je katedralo prizadel ogromen požar, ki je uničil velik del notranjega mozaičnega okrasja, ki je bilo verjetno največja dragocenost katedrale. Za obnovo mozaikov in cerkve po požaru so domačini potrebovali kar 15 let. Raztezajo se na skupni površini 10.000 m 2 , verjetno gre za eno od svetovno največjih površin stenskih in stropnih mozaikov. Ikonografski repertoar mozaikov in kvaliteta izdelave sta izredno bogata, ne predstavljata pa inovacij na področju normanskega okrasja na tleh Sicilije. Samostan kompleksa se ponaša z lepim dvoriščem v obliki popolnega kvadrata. Struktura dvorišča je sestavljena iz 2 x 228 stebrov, ki so okrašeni na različne načine. Zelo malo se ve o tem, kdo je gradil in krasil celoten kompleks v Monrealu. Legenda pravi, da je katedrala zgrajena na kraju, kjer se je ustavil Viljem II., da si odpočije med lovom. Tu se mu je prikazala devica Marija ter mu pokazala, kje je njegov oče Viljem I. skril svoj ogromen zaklad. Ko je Viljem II. našel zaklad, je z njim dal zgraditi mogočno katedralo in samostan. SEGESTA Segesta je eno od najpomembnejših antičnih trgovskih pristaniščnih mest na Siciliji. Ustanovili so jo Elmijci (potomci ljudstev iz Troje). Mesto je bilo v večnem vojaškem sporu z bližnjim starogrškim Selinuntoim in zato večkrat uničeno, imelo pa je izredno dobre odnose z Atenami. Stari Grki so mesto imenovali Egesta. Samo ime Segesta je ime trojanske nimfe, ki je zaščitila Eneja, ko je prispel na Sicilijo. Segesta je bila zaveznica Kartažanov, oblegali in osvojili so jo Sirakužani v 4. st. pr. n. št. ter Rimljani v prvi polovici 3. st. pr. n. št. Po rimski osvojitvi je mesto izgubilo svoj pomen in počasi padlo v pozabo, do konca pa so ga uničili Vandali leta 486, ki pa si niso upali oskruniti dorskega templja, da si ne bi nakopali božje jeze. DORSKI TEMPELJ je eden najpomembnejših dorskih templjev nasploh. Zgrajen je bil v drugi polovici 5. st. pr. n. št. in je eden najbolje ohranjenih antičnih templjev v vsej Italiji. Strukturo templja nosijo 9 m visoki masivni dorski stebri, ki jih je skupaj 40. Zanimivo je, da notranja celica

19

templja nima strehe. To in še drugi znaki dajejo zgodovinarjem misliti, da tempelj ni bil dokončan. Po teoriji nekaterih pa je bil tempelj morda posvečen kakšnemu božanstvu, čigar kult je zahteval neposreden stik z nebom. GLEDALIŠČE je bilo zgrajeno v 3. st. pr. n. št. in je tipično starogrško gledališče, vdelano v pobočje. Premer gledališča je 63 m. Gostilo je lahko do 4000 gledalcev naenkrat. Orkestra je odlično izdelana. CORLEONE Corleone se nahaja slabih 60 km južno od Palerma. V mestecu, čigar ime je arabskega izvora, danes prebiva okrog 12.000 prebivalcev. Zaščitnik mesta je sveti Leoluca. Drugače pa je Corleone več kot 2.300 let stara naselbina, znana tudi po tem, da ima mnogo cerkva v starem mestnem jedru. Do 13. stoletja je bilo prebivalstvo Corleoneja pretežno muslimansko; po ukazu Frederika II., so bili muslimani izgnani v Puglio, v Corleonu pa naseljeni Lombardi. V 18. stoletju je Corleone prizadela močna gospodarska kriza in mnogo prebivalcev se je izselilo v ZDA. V letu 1860 se je vojaški manever Garibaldija (pohod tisočih) zgodil v bližini Corleoneja. CIDMA je corleonska organizacija in muzej boja proti mafiji, ki se bori za ozaveščanje domačinov in tujcev o tem, kaj dejansko mafija je. V muzeju so shranjeni dokumenti o mafiji, fotografije žrtev mafije in spomeniki osebam, padlim v boju proti mafiji. Corleonski klan sicilijanske mafije, Cose Nostre, je eno najbolj zloglasnih in tudi najbolj nevarnih tajnih kriminalnih združenj. Svoje zlato obdobje je doživel med leti 1970 in 2000. Glavni člani corleonskega klana so: Bernardo Provenzano, Salvatore Rinna, Michele Navarra, Luciano Liggio, brata Calogero, Leoluca Bagharella. Klana se ukvarja s prekupčevanjem drog, trgovanjem z orožjem, reciklažo, pobiranjem varščine, izsiljevanjem, ugrabitvami in gradnjo. Med leti 1979 in 1980 je bilo zaradi notranjih trenj v organizaciji samo v Corleoneju ubitih več kot 1000 ljudi. Leta 1984 je corleonski klan postal glavni in vodilni klan mafije ter Toto Rinna šef Cose Nostre. Glavni igralci boja proti corleonskem klanu so bili trije sodniki: Giovanni Falcone, Paolo Borselino in Rocco Chinici. Eno od zgodovinsko najbolj pomembnih sojenj mafiji na Siciliji je bil Maxi Processo (Veliko sojenje) leta 1987, ko je bilo na ječo

20

obsojenih več kot 400 pripadnikov mafije. V 1990 letih sta bila stanje na Siciliji in raven kriminala še vedno izredno kritična in tako je morala posredovati italijanska vojska. Z mnogimi aretacijami šefov mafije v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je corleonski klan navidezno pričel izgubljati svojo moč, a še vedno ni zatrt. Sicilijanci pravijo, da je mafija kot hobotnica – nikoli ne veš, do kod segajo njene lovke. AGRIGENTO Agrigento je grški pesnik Pindar opisal kot “najlepše mesto, v katerem prebivajo smrtniki”. Mesto Agrigento so ustanovili stari Grki z območja Rodosa in Krete okrog 580 pr. n. št. ter ga poimenovali Akragas . Zlata doba starogrškega Agrigenta je bila 5. st. pr. n. št., za časa vladavine tirana Teroneja. Mesto so uničili Kartažani leta 406 pr. n. št. Za časa punskih vojn so mesto osvojili Rimljani in mu nadeli ime Agrigentum . Pod Rimljani je mesto doživelo vnovičen gospodarski in kulturni razcvet. Za časa Bizantincev je začelo mesto propadati. Ko ozemlje osvojijo Arabci, ti ustanovijo novo naselbino na bližnjem pobočju. Za časa Arabcev je mesto drugo najbolj pomembno na otoku, takoj za Palermom. Ko območje zasedejo Normani leta 1087, se prične reorganizacija starega mestnega jedra. Staro mesto sodobnega Agrigenta tako izhaja iz obdobja med 9. in 15. stoletjem. Najpomembnejši stavbi srednjeveškega Agrigenta sta katedrala in samostan Santo Spirito. Značilna jed za Agrigento je kuskus s pistacijami. Območje Agrigenta je znano tudi po pridelovanju mandljev in po odličnih slaščicah iz marcipana. Najbolj slaven domačin je Luigi Pirandello (1867-1936) , Nobelov nagrajenec za literaturo. Svojo kariero je pričel s pisanjem kratkih zgodb. Proslavil se je z besedili za gledališče, med katerimi so najbolj znani: “Sei personaggi in cerca di un autore” ter “Enrico IV” ter roman “Uno, nessuno e centomila”. Zaradi pomembnih del je dobil Luigi Pirandello vzdevek “oče sodobnega italijanskega gledališča” .

21

DOLINA TEMPLJEV DOLINA TEMPLJEV je leta 1997 postala del UNESCO-ve svetovne kulturne dediščine. Arheološko nahajališče antičnega Akragasa sestavlja sklop templjev, zgrajenih v 5. st. pr. n. št. Velja za najobsežnejši arheološki kompleks na svetu, saj skupno obsega kar 1.300 hektarjev, oziroma deset dorskih templjev, tri svetišča, grško, rimljansko in paleokrščansko nekropolo, vrtove (Ipogei in Colymbetra), utrdbe, dele prebivališč, zgornjo agoro ter rimljanski buleterion in olympeum. Tempelj Zeusa Olimpskega je bil največji starogrški tempelj v celotni Magni Greci . Slaven prebivalec Akragasa je bil filozof, zdravnik, znanstvenik in politik Empedokel . Empedokel je kritiziral razkošno in razuzdano življenje prebivalcev Akragasa in pravil, da gradijo tako, kot da bodo živeli večno, živijo pa, kot da bodo umrli jutri. Mesto Akragas je bilo ustanovljeno med rekama Akragas in Hypsos, na strateškem položaju med mestoma Gela in Selinunt za boljši nadzor Sredozemlja in afriške obale. Legenda pravi, da je bilo na kraju Akragasa pred tem sikansko naselje Kamikos, ki mu je vladal legendarni kralj Kokalos. Kokalos je na svojem dvoru gostil Dedala, po tem ko je pobegnil iz Minotavrovega labirinta na Kreti. Ko je kralj Minos izvedel, da je njegov odličen arhitekt na skrivaj pobegnil na Sicilijo in se tako izognil skoraj gotovi smrti, se je odpravil na Sicilijo in zahteval njegovo izročitev, da ga ubije, a so ga pred tem že ubile hčere kralja Kokalosa. TEMPELJ HERE LACINIE je prvotno sestavljalo 34 dorskih stebrov visokih 7 m, do danes se jih je ohranilo le 25. Stebri so oblikovali notranjo celico – pronaos , v katerem se je nahajal kip Here Lacinie – Zeusove žene. Rdeče packe na stebrih pričajo o požaru, ki je zajel območje templjev, ko so leta 406 pr. n. št. Kartažani uničili mesto. Rimljani so obnovili tempelj, a ga je v srednjem veku uničil močan potres. Tempelj je bil za stare Grke izjemnega pomena; Heri so mladoporočenci žrtvovali živali za srečen zakon, ob ritualu žrtvovanja pa je ženin nevesti podaril deviški pas – Herkulov vozel , ki ga je nevesta darovala templju ob prvi zanositvi.

22

TEMPELJ KONKORDIJE se je do današnjih dni ohranil skoraj popolnoma nepoškodovan, ker je bil 597 leta spremenjen v bizantinsko baziliko. Sestavlja ga 34 stebrov visokih slabih 7 m. Tempelj je bil prvotno prekrit z mnogobarvnimi štukaturami. Kot vsi ima tudi ta tempelj vhod na vzhodni strani, saj je bilo sonce simbol življenja za stare Grke. Tempelj je bil verjetno posvečen Kastorju in Poluksu, a so ga v začetku 16. stoletju poimenovali tempelj Konkordije zaradi napisa v latinščini, ki so ga našli med obnovo templja. HERKULOV TEMPELJ je najstarejši in največji med templji, zgrajen je bil v 6. st. pr. n. št. in je posvečen Herkulu. Danes se je od templja ohranilo bore malo, saj ga je močno prizadel potres v srednjem veku. TERONOV GROB so zgradili Rimljani ob obletnici zavzetja mesta in v to kvadratno grobnico spravili posmrtne ostanke tirana Akragasa, za časa vladavine katerega je mesto doživelo svojo zlato dobo. TEMPELJ ZEUSA OLIMPSKEGA je posvečen vrhovnemu starogrškemu božanstvu Zeusu za proslavitev zmage akragaških Grkov nad Kartažani. Danes so se od templja ohranile samo še ruševine, ki pričajo o tem, da je bil tempelj ogromen in zavzemal površino 6500 m 2 in imel stebre, visoke več kot 20 m. Telamoni so ogromni kipi mitoloških moških bitji, okrasni elementi tega templja, ki z rokami podpirajo njegovo ostrešje. TEMPELJ DIOSCURIJA je morda bil tempelj Kastorja in Poluksa, dvojčkov, ki ju je imela kraljica Šparte z Zeusom. Dvojčka so oboževali tako Grki kot Rimljani. Tempelj so uničili Kartažani, a je bil potem spet zgrajeni v helenističnem slogu za časa vladavine Rimljanov. Zaradi popotnikov, ki so upodobili tempelj, je ta postal simbol Agrigenta. CERKEV SVETEGA NIKOLAJA je bila zgrajena v 13. stoletju Poleg nje se nahaja ekklesia – zborno mesto iz 4. st pr. n. št. okrogle oblike. Tu so se zbirali prebivalci mesta in odločali o pomembnih stvareh, ki so zadevale celotno prebivalstvo. Le scale dei Turchi – Turške stopnice - se nahajajo na obali blizu Agrigenta. Zaslovele so predvsem po romanih slavnega sicilijanskega pisca Andree Camiliania (Commissario Montalbano), ker se nekateri prizori v knjigah dogajajo ravno na Turških stopnicah. O njih krožijo tudi legende o tem, da so se v pristan pod stopnicami ob neurjih zatekali saracenski pirati s svojimi ladjami in tako ubežali

23