Oskarjev Maroko

Oskarjev Maroko

t:+ 04 201 43 38, 04 201 43 39 info@agencija-oskar.si www.agencija-oskar.si

Agencija Oskar d.o.o. Gregoriceva ulica 38 SI-4000 kranj 7

ODKRIVAJTE SVET IN DOŽIVITE VEČ z Agencijo Oskar

KAZALO SPLOŠNO O DEŽELI .................................................................................................................................................4 O MAROKU – STE VEDELI?..........................................................................................................................................................9 KRATKA ZGODOVINA.......................................................................................................................................... 10 PRAZGODOVINA.............................................................................................................................................................................10 ZGODNJA ZGODOVINA.............................................................................................................................................................10 PRIHOD ISLAMA...............................................................................................................................................................................11 ALMORAVIDI, ALMOHADI, MERINIDI IN WATASIDI.............................................................................................11 ŠARIFSKE DINASTIJE.....................................................................................................................................................................12 EVROPSKI VPLIV...............................................................................................................................................................................12 PROTEK TORAT. .................................................................................................................................................................................13 NEODVISNOST..................................................................................................................................................................................13 ISLAM ........................................................................................................................................................................ 16 PET STEBROV ISLAMA.................................................................................................................................................................17 ATLANTSKA OBALA.............................................................................................................................................. 18 RABAT.......................................................................................................................................................................................................18 CASABLANCA....................................................................................................................................................................................19 EL JADIDA.............................................................................................................................................................................................20 ESSAOUIRA. .........................................................................................................................................................................................21 AGADIR....................................................................................................................................................................................................21 ZAGORA. ............................................................................................................................................................................................... 22 ERGA CHIGAGA................................................................................................................................................................................22 SREDOZEMSKA OBALA IN RIF..........................................................................................................................22 TANGER.................................................................................................................................................................................................. 23 TETOUAN.............................................................................................................................................................................................. 23 CHEFCHAOUEN................................................................................................................................................................................24 CENTRALNI DEL IN SREDNJI ATLAS................................................................................................................25 FEZ.............................................................................................................................................................................................................. 25 MEKNES. .................................................................................................................................................................................................26 MOULAY IDRIS...................................................................................................................................................................................26 VOLUBILIS..............................................................................................................................................................................................27 AZROU.....................................................................................................................................................................................................27 MIDELT.....................................................................................................................................................................................................27 JUŽNI DEL.................................................................................................................................................................28 ERFOUD. ................................................................................................................................................................................................ 28 TINERHIR. .............................................................................................................................................................................................. 28 DOLINA DADES................................................................................................................................................................................28 VALÉE DES ROSES...........................................................................................................................................................................29 VISOKI ATLAS..........................................................................................................................................................29 OUARZAZATE. .................................................................................................................................................................................. 29 MARAKEŠ.............................................................................................................................................................................................. 30 BERBERI..................................................................................................................................................................... 32 MAROŠKA ARHITEKTURA..................................................................................................................................33 ARABSKI JEZIK........................................................................................................................................................34 HRANA ZA DUŠO...................................................................................................................................................35 MAROŠKA LITERATURA.............................................................................................................................................................35 MAROŠKA GLASBA.......................................................................................................................................................................35 MAROŠKI FILM..................................................................................................................................................................................36 MAROŠKI FESTIVAL.......................................................................................................................................................................36 HRANA IN PIJAČA..................................................................................................................................................38 RECEPT ZA HARIRO........................................................................................................................................................................39 MINI SLOVARČEK FRANCOŠČINE....................................................................................................................40 MINI SLOVARČEK MAROŠKE ARABŠČINE..................................................................................................... 41

SPLOŠNO O DEŽELI URADNO IME DRŽAVE: Kraljevina Maroko (arabsko: Al Mamlakah al Maghribiyah) DAN NEODVISNOSTI (od Francije): 02. marec 1956 SEDANJI KRALJ: Mohamed VI. (30. julij 1999) PRAVNI SISTEM: temelji na islamskem pravu ter francoskemu in španskemu pravnemu sistemu POVRŠINA: 446.550 km² (brez spornega ozemlja Zahodne Sahare, skupaj s tem ozemljem 712.550km 2 ) MEJNE DRŽAVE: Alžirija, Španija (Mellila, Ceuta), Zahodna Sahara GLAVNO MESTO: Rabat (1,9 milijona prebivalcev); večja mesta: Casablanca (3,5 mil ožje središče, 5,5 mil mestna aglomeracija), Fez (1,2 mil), Marakeš (1,2 mil), Agadir (452.000), Meknes (700.000), Tanger (947.000) PREBIVALSTVO: približno 36 milijonov (avgust 2018, vir CIA Wold factbook, za 18 Slovenij); hitra rast prebivalstva povzroča velike socialne probleme, brezposelnost in pogosto izseljevanje v zahodno Evropo (največ v Francijo, Španijo in Italijo) RELIGIJA: 98,7 % sunitski muslimani, 1,1 % kristjani in 0,2 % judje. Islam je državna religija. Kralj je posvetni in duhovni vladar! NARODNA PRIPADNOST: Večina prebivalcev je berberskega rodu, a so v mestih in osrednjem delu skoraj povsem arabizirani (65 %), medtem ko so v gorah in na jugovzhodu ohranili svoj jezik in kulturo (33 %), od leta 2003 se amazirski-berberski jezik uvaja v osnovne šole kot obvezen predmet URADNI JEZIK: Arabščina in amazirščina (berberski jezik je postal enakovreden arabščini), francoščina je jezik diplomacije in poslovnega sveta PISMENOST: 68,8% (moški 78,5%, ženske 58,3%) ZASTAVA: rdeča, ki simbolizira potomce preroka Mohameda; na sredini zelen pentagram, zvezda predstavlja 5 stebrov muslimanske vere DENARNA ENOTA: Dirham (DH) – 1 evro= približno 10,5 dh (marec 2019)

4

GEOGRAFIJA: Maroko leži v severni Afriki, ob obalah Atlantskega oceana na zahodu ter Sredozemskega morja na severu. Nad večinoma strmo sredozemsko obalo se dviga gorovje Rif. 1/3 Maroka zavzema gorovje Atlas , ki je sestavljeno iz treh vzporednih gorskih hrbtov: Srednji Atlas na severovzhodu, mogočni Visoki Atlas proti notranjosti ter Anti- Atlas na jugu in jugozahodu. Med Atlasom in obalnim pasom ob Atlantskem oceanu je območje rodovitnih planot, ki se postopoma spuščajo proti obali. Južni del je puščavski in prehaja v Saharo. Najvišja točka: gora Toubkal (4.165 m) Najnižja točka: depresija Sebkha Tah (-55 m) PODNEBJE: Na severu je sredozemsko podnebje in rastje, v notranjosti stepsko, prevladujeta grmičevje in stepa, onstran Anti-Atlasa in na skrajnem jugu pa puščavsko podnebje. V gorah vlada gorsko podnebje, na VisokemAtlasu pade pozimi veliko snega, ki se spomladi tali in z dragoceno vodo napaja reke. Ob Atlantiku je oceansko podnebje. Zanj so značilne mile deževne zime in nikoli vroča poletja. Padavine so v Maroku večinoma od novembra do aprila; največji delež dežja pade na severu. Poletni meseci so večinoma brez dežja, z visokimi temperaturami v notranjosti. REKE IN JEZERA: Največje reke izvirajo v Srednjem Atlasu in so pomembne za pridobivanje električne energije ter umetno namakanje. Pretoki rek so največji spomladi, ko se v gorah tali sneg. Poleti pa vse manjše reke večinoma presahnejo. Največje reke so: Oum er-Rabia (556 km), Moulouya (515 km) in Sebou (458 km). Najdaljša reka v Maroku je Draa. Njeno podolje je dolgo več kot 1100 km, reka na tej dolgi poti večkrat ponikne in se kasneje spet prikaže. GOSPODARSTVO: Maroko je severno afriška dežela z velikim gospodarskim potencialom. Od leta 1999 je na čelu kralj Mohamed VI, ki vidi prihodnost svoje dežele v sodobnem razvoju gospodarstva, ki ga osebno spodbuja. Maroko ima veliko naravnih virov -fosfati (največje zaloge na svetu), srebro, zlato, baker, železo, svinec, cink, antimon, bizmut in druge kovine. Veliko le-teh gre v izvoz. Kmetijstvo je zelo dobro razvito, temelji na tradicionalni živinoreji, ribolovi na Atlantiku in Mediteranu, sadjarstvu (agrumi, datljeve palme, granatno jabolko, jablane ...), oljkarstvu, umetnem namakanju, uspešno uvajajo nove rastline, ki do nedavna niso bile značilne za severno Afriko, recimo zelo uspešno uspevajo jablane in hruške na pobočjih srednjega Atlasa. Proizvedejo veliko krompirja, oliv in olivnega

5

olja, datljev, agrumov ter različne zelenjave. Mnogo hrane izvozijo (tudi na slovenski trg). Državo je že kralj Hasan II. Odprl za tuje tržišče, zato različne svetovne firme postavljajo svoje obrate v Maroku. Mohamed VI to delo uspešno nadaljuje. Državni proračun je obremenjen z velikimi izdatki za vojsko (levji delež 'pobere' okupacija Zahodne Sahare ter varovanje države). Značilne so tudi velike razlike med gospodarsko razvitim obalnim pasom in nerazvito notranjostjo ter med mesti in podeželjem. BRUTO DRŽAVNI DOHODEK:

2015 – 8.300 $ 2016 – 8.300 $ 2017 – 8.600 $ (Slovenija 2017 - 34.600 $)

NARAVNA BOGASTVA: Maroko ima velika nahajališča fosfatov, ki predstavljajo 2/3 svetovne zaloge fosfatov in je tretji največji proizvajalec na svetu. Rudna bogastva: srebro, zlato, železo, baker, svinec, cink, različne redke kovine (Antiatlas). Izredno bogastvo je zelo različen kamen. V Zahodni Sahari je vse več naftnih in plinskih vrtin. Dodaten dohodek pomenita tudi kamena in morska sol. KMETIJSTVO: Zaposljuje 34% delovne sile in ustvari približno 15% BDPja. POLJEDELSTVO: Poglavitne kulture so: paprika, bučke, korenje, stročnice, paradižnik, pšenica, ječmen, krompir, sladkorna pesa in sladkorni trst. Pridelajo veliko oliv in olivnega olja. Večji del zemlje je v zasebni lasti. Umetno namakajo 15 % zemljišč. SADJARSTVO: na jugu države so nasadi banan in drugega tropskega sadja, ob Mediteranu in Atlantiku dobro uspevajo agrumi (samo v Marakešu je več kot 220.000 pomarančevcev ali mandarinovcev). Zadnjih 20 let na pobočiih Srednjega Atlasa zelo uspešno sadijo jablane, hruške, kutine in slive. Podnebje je podobno evropskemu, zato ta drevesa zelo dobro uspevajo. Središče skladiščenja jabolk je Midelt, kraj, ki leži sredi Atlasa na višini 1500 metrov! VINOGRADNIŠTVO: mediteransko podnebje v severnem delu Maroka omogoča rast vinske trte. Grozdje uporabljajo za namizno sadje, po francoski recepturi pa pridelajo tudi velike količine zelo dobrega vina, ki gre večinoma v izvoz.

6

ŽIVINOREJA: Pokrije vse domače potrebe po mesu in mlečnih izdelkih. V obalnem delu prevladuje perutninarstvo in govedoreja, v notranjosti pa reja ovac, koz in goveda. Na obrobju puščave gojijo tudi kamele. Še vedno jih uporabljajo za nošenje, v zadnjem času so izgubile svoje tradicionalno delo – karavane čez puščavo, to delo nadomešča nošnja turistov na izletih v puščavo. Visoko ceno ima kvalitetno kamelje mleko in meso. RIBOLOV: je v Maroku zelo pomemben, Mediteransko morje in Atlantik nudita velike neskončne možnosti za to panogo. INDUSTRIJA: Zaposluje 23 % delovne sile in ustvari 19 % BDP-ja. Več kot polovica vse industrije se nahaja na širšem območju Casablance. Druga večja središča so: Rabat, Meknes, Safi, Agadir, Marakeš, Tangir. Vse več uspešnih svetovnih firm postavlja manjše obrate v Maroku. Kralj Mohamed VI.si na številnih potovanjih prizadeva za utrjevanje gospodarskih vezi med Marokom in tujino. IZVOZ: fosfati, oblačila, ribe, kemikalije, sadje, zelenjava; največ izvaža v Francijo, Španijo, VB, Italijo in Nemčijo. UVOZ: nafta, plin (vse več obeh surovin proizvedejo sami na ozemlju Zahodne Sahare), gotovi industrijski izdelki, vsa vozila, večina strojev…; največ uvaža iz Francije, Španije, Nemčije, Italije in Saudske Arabije. Najnovejši podatek (2018) o deležu kitajskih produktov je 9,7%

PRAZNIKI: 1. Državni prazniki (po našem koledarju): 1. januar – Novo leto 11. januar – manifest neodvisnosti 1. maj – praznik dela

30. julij – praznik prestola (obletnica zasedbe prestola Mohameda VI.) 14. avgust – priključitev Oued ed-Dahab (teritorij, ki si ga je pred tem lastila Mavretanija)

20. avgust – obletnica kraljeve in ljudske revolucije 21. avgust – dan mladih (praznuje se kraljev rojstni dan) 6. november – obletnica »Zelenega pohoda« 18. november – dan Neodvisnosti

7

2. Prazniki po luninem koledarju – muslimanski prazniki Ras as Moharam - začetek novega leta po islamskem koledarju, prvi mesec Ramadan – post, ki traja en mesec. Mesec, ko je bil preroku Mohamedu prvič razkrit Koran. Aid al-Fitr – znan tudi kot Aid al-Saghir ali mali praznik. Ponavadi traja tri ali štiri dni ob koncu Ramadana. Mulid an-Nabi – praznovanje rojstnega dneva preroka Mohameda. Ašura – 10. dan Moharama, dan Husejnove smrti, vnuka preroka Mohameda, katerega umor je pripeljal do razkola med suniti in šiiti. Aid al-Adha – nakazuje konec vsakoletnega romanja v Meko, darujejo se ovce v spomin na Abrahamovo pripravljenost, da žrtvuje sina (žrtveni praznik). Na vse te praznike so zaprti državni uradi, banke in večina trgovin.

8

O MAROKU – STE VEDELI? • Da beseda Maroko izhaja iz besede Marakeš, mesta na jugu, ki je bilo v 11. in 12. stoletju glavno mesto dežele? • Murakush pomeni ali rdeča zemlja ali zemlja bogov • Da je kralj Hasan II. Ob neki priložnosti izjavil, da je Maroko kot drevo, ki ima korenine v Afriki, vej e in listje pa izteguje proti Evropi • Da beseda tangerina (vrsta mandarine) prihaja iz Tangerja, pristanišča na severu Maroka, od koder so bili prvi sadeži prepeljani v Evropo? • Da beseda Magreb, arabsko poimenovanje Maroka, pomeni ‘sončni zahod’? • Da ima Maroko najbolj napredni železniški sistem v Afriki? Leta 2018 je začela delovati prva proga hitrega vlaka TGV Tangir – Rabat. Projektanti in soinvestitorji so seveda Francozi. • Da je bil Maroko prva država, ki je uradno priznala novonastale ZDA leta 1777? • Da je Maroko največji proizvajalec hašiša na svetu? Ogromni nasadi se nahajajo na gorovju Rif, uničenje nasadov bi izzvalo velike socialne probleme in morebiten upor prebivalcev • Da ¾ svetovne proizvodnje fosfatov pride iz Maroka? • Da je bil film Casablanca (1942 – 3 oskarji) v celoti posnet v filmskih studiih v Hollywoodu? • Da ima maroški kralj Mohamed VI. osebnega svetovalca Juda – Andre Azouly? • Da je v Casablanci edini judovski muzej v arabskem svetu? • Da se je Maroko v času kralja Hasana II. želel pridružiti EU? Prošnja za članstvo je bila več kot 3 mesece na dnevnem redu, dokler ni nek pripravnik opozoril na dejstvo, da Maroko sploh ni v Evropi… • Da je najbolj znana maroška jed “tajine”, imenovana po lončeni posodi z visoko pokrovko (glej recept zadaj) • Da je najljubša pijača Maročanov blag pravi čaj z meto. Maročani ga močno sladkajo in imenujejo ‘ataj minta’ ali pa ‘ataj nene’

9

KRATKA ZGODOVINA PRAZGODOVINA

Arheološke raziskave kažejo na prisotnost homo erectusa pred vsaj 200.000 leti (Rabatski človek) . Sahara je bila takrat poraščena z gozdovi in savanskimi travami ter dom številnih živali, o čemer pričajo številne skalne poslikave, najdene na jugu Maroka. Med 15.000 in 10.000 pr. n. š. se v severni Afriki pojavita dve različni rasi, oranijska in kapsijska , katerih izvor ostaja neznan. Rasi naj bi se zlili s prvotnim prebivalstvom in ti ljudje naj bi bili predniki današnjih Berberov. O njih se ve zelo malo, bili pa naj bi pastirji, ki so se ukvarjali z lovom in poljedelstvom. ZGODNJA ZGODOVINA 1200 pr. n. š. FENIČANI ustanovijo prve trgovske naselbine vzdolž Sredozemske obale: naselbina Rusadir (današnja Mellila). 6. st. pr. n. š. KARTAGINA postane najbogatejše mesto Sredozemlja in Kartažani prevzamejo naselbine Feničanov ter ustanavljajo svoja mesta na Atlantski obali: Tingis (Tangier), Lixus (Larache), Mogador (Essaouira) 146 pr. n. š. RIMLJANI osvojijo Kartagino in v Sredozemskem obalnem delu Afrike začne prevladovati rimski vpliv. 33 pr. n. š. Bochus II. iz Mavretanije umre in svoje kraljestvo podari Rimu. Rim želi lokalno oblast, zato Maroku še vedno vladajo berberski kralji (Juba II., Ptolomej). 42 n. š. Maroko postane del rimskega cesarstva kot provinca Mauretania Tingitana s prestolnico v Tingisu (Tanger) ter administrativnim sedežem v Volubilisu. Volubilis postane pomembno kmetijsko središče, od koder so Rimljani dobivali pšenico, vino, olčno olje in divje živali. 253 postopen umik Rimljanov. 429 Germansko pleme Vandalov okupira Mauretanio Tingitanio. 533 Severni in severozahodni del Maroka postaneta del bizantinskega cesarstva. Bizantinski cesarji priznajo moč berberskih vodij, bizantinski vpliv v severni Afriki slabi.

10

PRIHOD ISLAMA 682 Prihod Arabcev pod vodstvom Uqbe Ibn Nafija. S seboj prinesejo tudi novo vero – Islam, ki jo večina prebivalcev (Berberov) hitro sprejme. 711 Začnejo se muslimanska osvajanja Španije pod vodstvom arabskega poveljnika Muse ibn Nuseir in njegovega generala Tarika ibn Ziada (gora Gibraltar poimenovana po njemu). 788–926 Arabski voditelj Moulay Idris (potomec preroka Mohameda) združi arabska in berberska ozemlja v enotno državo. To je začetek prve maroške dinastije, imenovane dinastija Idrisidov . Po njegovi smrti oblast prevzame njegov sin Moulay Idriss II. , ki prestolnico dežele preseli v Fez . V 10. stoletju dinastija razpade in Maroko se razdeli na več manjših kraljestev. ALMORAVIDI, ALMOHADI, MERINIDI IN WATASIDI 1062 Maroko je zopet združen v enotno državo, tokrat pod berbersko dinastijo Almoravidov . Ustanovitelj dinastije, Yusuf ibn Tashfin je bil strog musliman, ki naj bi živel zelo asketsko življenje. Njegovi privrženci so znani kot Almoravidi, iz arabske besede al-murabit, kar pomeni 'puščavnik'. Prestolnica je v Marakešu . Almoravidi osvojijo velik del Španije in zahodne Alžirije. 1147 Novo berbersko pleme pod vodstvom Ibn Tumarta prevzame oblast in prestolnico preseli v Fez. To je začetek nove dinastije, imenovane dinastija Almohadov . Ime prihaja iz arabske besede al- muwahid, kar pomeni 'tisti, ki razglaša enost boga'. Dinastija doseže svoj vrhunec v letih 1184-1199 pod vodstvom Yacuba al Mansourja, nato zaradi notranjih sporov postopoma propada. 1248 Lokalno pleme Beni Merin osvoji oblast in prestolnico preseli v Fez. Sledi kratkotrajno obdobje razcveta pod dinastijo Merinidov, ki so znani po fini islamski umetnosti . 15. stoletje Po propadu Merinidov sledi obdobje kaosa in notranjih spopadov. Začetki portugalskih in španskih vpadov. Takrat vladajo Watasidi (1465 – 1554), ki so znani kot vojaška dinastija, saj je bilo njihovo obdobje čas vojskovanj in ne kulture ter blagostanja.

11

ŠARIFSKE DINASTIJE 1554–1669 DINASTIJA SADIJCEV Potomci preroka Mohameda iz plemena Beni Saad se sredi 14. stoletja naselijo v dolino Draa. Leta 1510 začnejo sveto vojno (džihad) proti Evropejcem in do 1550 osvojijo celotni Maroko ter zavladajo kot sultani in kalifi. Leta 1578, po sloviti bitki treh kraljev, prestol zasede sultan Ahmed el Mansour ('zmagoslavni'), največji izmed 11 sadijskih sultanov. Z osvojitvijo rudnikov zlata na obalah reke Niger k svojemu imenu prida še naziv ed-Dahabbi ('zlati'). Po njegovi smrti 1603. leta Maroko razpade na dve državi s sedežem v Fezu in Marakešu, v Rabatu pa leta 1627 pride do ustanovitve neodvisne piratske Republike Bou Regreg . OD 1669 DALJE DINASTIJA ALAVITOV Od začetka 17. stoletja centralna oblast v Maroku ne obstaja več in Sadijci so vseskozi zaposleni z gašenjem lokalnih uporov. Ko je umorjen zadnji sadijski sultan, prestol zasede Moulay Rašid , potomec preroka Mohameda, katerega predniki so se v 13. stoletju naselili v oazi Tafilalt. Ustanovi dinastijo Alavitov , katere potomci so še danes na oblasti. Leta 1672 ga nasledi brat Moulay Ismail , čigar vladavina je ena najdaljših (55 let) in najbolj krutih v zgodovini Maroka. Njegova moč temelji na osebni vojski, t. i. Črni gardi, za katero je člane sultan osebno 'izbral' na roparskih pohodih po Mavretaniji. Za prestolnico si izbere Meknes , kjer se loti megalomanskega gradbenega projekta, gradnje maroškega 'Versailles-a'. Po njegovi smrti l. 1727 nastopi obdobje kaosa, ko se za oblast potegujejo njegovi številni sinovi ter mogočni člani Črne garde . Po 30-letnem obdobju nestabilnosti deželi povrne red Sidi Mohamed bin Abdallah . Pod njegovimi nasledniki Maroko prekine vse diplomatske stike z evropskimi silami, ki v tem času začnejo kazati svoje kolonialne apetite. EVROPSKI VPLIV Sultan Moulay Hasan (1873-1894) začne številne reforme, ki bi Maroku povrnile nekdanji sijaj in preprečile kolonialno širitev, a je prisotnost Evrope premočna, hkrati pa večino svojega časa preživi v bojevanju z uporniškimi berberskimi plemeni. Po njegovi smrti prestol zasede njegov mladi sin Abd el-Aziz , ki je slabo pripravljen na notranje probleme in vse večje francosko vmešavanje. Leta 1908 ga brat Hafid vrže s prestola, ker skuša v zadnjem obupnem poskusu rešiti Maroko, vendar je dežela že preveč v dolgovih, notranji pritiski pa preveliki. Sultan Hafid je tako leta 1912 prisiljen podpisati Feški sporazum , s katerim se začne obdobje francoskega in španskega protektorata.

12

PROTEKTORAT Franciji pripade levji delež Maroka, medtem ko Španija dobi severni del ter Zahodno Saharo. Pristanišče Tanger postane mednarodna cona , prestolnica pa se preseli v Rabat. Sultan je vladar le na papirju, dejanska oblast je v rokah rezidenčnega generala , ki ga imenuje Pariz. Rezultat kolonialne politike Francozov je izboljšana infrastruktura dežele (mreža cest in železnic, gradnja novih pristanišč …), sodni sistem po francoskem vzoru, izboljšanje šolskega in zdravstvenega sistema, ter gradnja t. i. 'villes nouvelles' poleg obstoječih medin. V španskem delu Maroka ni šlo tako gladko: berberska plemena se pod vodstvom Abd el-Krima združijo in začnejo t. i. Rifske vojne (1921– 1926) proti Špancem; pri tem so tako uspešni, da Špance skoraj izženejo iz Maroka in ustanovijo lastno republiko, imenovana Rifska republika. Šele s pomočjo Francozov, ki se bojijo, da se bo upor razširil na njihovo stran, Špancem uspe zadušiti upor. Med drugo svetovno vojno se v francoskem delu Maroka oblikuje nova oblika upora, gibanje za neodvisnost Maroka, Istiqlal ('neodvisnost'), ki po končani vojni postane še močnejše. Sultan Mohamed V. gibanje podpira in zavrne podpisovanje zakonov, edino resnično moč, ki mu je še preostala. Francozi ga za kazen leta 1953 izženejo na Madagaskar . V odsotnosti se mu popularnost še poveča, upori proti Francozom pa so vse večji. Maroko postane za matično Francijo predrag in odločijo se, da se umaknejo. Jeseni 1955 se Mohamed V. vrne iz izgnanstva. 2.3.1956 razglasi svobodni Maroko in protektorata je tudi uradno konec. Španci nekaj mesecev pozneje sledijo francoskemu zgledu. NEODVISNOST MOHAMED V. (1956-1961) Sultan Mohamed V. spremeni naziv v kralja in s tem nakazuje konec tradicionalnega sultanata. Prekine vezi z nacionalisti (stranka Istiqlal) ter bazo moči preusmeri na vojsko. Po njegovi smrti leta 1961 ga na prestolu nasledi sin Hasan II. HASAN II. (1961 – 1999) Leta 1962 sprejmejo prvo maroško ustavo , s katero se tradicionalni sultanat spremeni v ustavno monarhijo. Prepovdan je enostrankarski režim, zagotovili so osnovne demokratične svoboščine in voljen parlament, a kralj je zadržal večino moči – dobi celo naziv 'poveljnik vernikov'.

13

Prva leta vladanja doletijo kralja Hasana II. Številne nevšečnosti: - silovit potres v Agadirju, napadi kobilic, leta suše. Kljub demokratičnim težnjam, Hasan II. vlada kot absolutni monarh: kadar se mu zahoče, suspendira parlament za nedoločen čas in ne okleva pri uporabi sile (njegove varnostne sile zbujajo strah celo pri lojalistih). Leta 1975 izvede t. i. Zeleni pohod ('El Masira'), ko se približno 350.000 neoboroženih Maročanov odpravi v Zahodno Saharo. V zadnjih letih svoje vladavine se malo omehča in izpusti na stotine političnih zapornikov ter dovoli opoziciji v vlado. Mohamed VI. (1999–) Ko Hasan II. leta 1999 umre, prestol zasede sin Mohamed VI., ki nadaljuje in pospešuje liberalne trende, katere je začel že njegov oče: pomilosti številne politične zapornike, se opraviči za pretekle politične represije ter odpusti mogočnega in strah vzbujajočega poveljnika varnostnih sil, imenovanega 'mesar' Basri. Postopoma ureja ekonomsko, vojaško, socialno, zdravstveno področje in se zgleduje po razviti zahodni Evropi. Leta 2011, v času tako imenovane “arabske pomladi”je kralju uspelo pomiriti opozicijo v državi in preprečiti nemire. Prioriteta mu je ekonomski razvoj dežele : nadaljuje očetovo politiko ekonomske liberalizacije in privatizacije državne industrije. Zelo je dejaven na področju ženskih pravic : leta 2003/04 močno spremenijo družinski zakonik 'mudawano', s katerim je žena sedaj izenačena z možem, poligamija pa prej izjema kot pravilo (zelo strogi pogoji). Posveča se tudi manj razvitim predelom Maroka, katere je njegov oče prej desetletja zanemarjal. Med ljudstvom je zelo priljubljen in poznan kot 'kralj revnih'. Uzakonil je obvezno 6 letno osnovno šolo, ženskam podelil volilno pravico, uvedel je celo nomadske učitelje v težko dostopnih krajih

14

Zahodna Sahara Vse od svoje samostojnosti leta 1956 dalje si je Maroko prizadeval vzpostaviti svoje »zgodovinske« meje, kot so izvirale iz 15. stoletja (deli Alžirije, Zahodne Sahare in Mavretanije so bili zanj deli predkolonialnega Maroka, ki ga je razkosala francoska kolonialna uprava). Oktobra 1975 je mednarodno sodišče odločilo, da ozemlje Zahodne Sahare nikoli ni pripadalo nobeni od sosednjih držav in je priznalo prebivalstvu pravico do samoodločbe. Še istega leta je takratni kralj Hasan II. začel naseljevati na tisoče Maročanov na območja Zahodne Sahare.Tako se je 16. oktobra 1975 pričel tako imenovani »Zeleni pohod«, peš okupacija s približno 350.000 Maročani civilisti - delavci in kmeti. Novembra istega leta so se Maroko, Mavretanija in Španija tajno sestali v Madridu in podpisali Madridski sporazum, ki je razdelil ozemlje Zahodne Sahare med Maroko in Mavretanijo. Temu se je uprlo osvobodilno gibanje P.O.L.I.S.A.R.I.O., ki je s pomočjo Libije in Alžirije začelo oborožen boj proti okupacijskim silam. Mavretanija se je leta 1979 zaradi velikih stroškov odpovedala svojemu 'deležu', ki ga je nato zasedel Maroko in Zahodno Saharo priključil tudi formalno kot južni del Maroka. Leta 1981 je Maroko pod pritiskom mednarodne javnosti in tudi pod vojaškim pritiskom Polisaria načeloma privolil v izvedbo referenduma, na katerem naj bi prebivalci Zahodne Sahare odločali o neodvisnosti ali priključitvi k Maroku. Referendum je bil sprva predviden v začetku leta 1992, potem ko je začelo veljati premirje med Polisariom in maroškimi silami. Za izhodišče volilnega imenika so uporabili španski popis prebivalstva iz leta 1974 (takrat bilo registriranih 73.000 oseb) in do leta 1998 so vpisali 127.000 volivcev. Vendar Maroko zahteva še vpis okoli 65.000 volivcev, ki po mnenju Polisaria nimajo nič skupnega z ozemljem Zahodne Sahare. Zaradi teh nesoglasij so referendum preložili za nedoločen čas.

15

ISLAM Beseda Islam pomeni poslušnost in mir s predanostjo božji volji. Islam pomeni podreditev bogu, musliman pa tisti, ki je podrejen bogu. Pripadniki islama se imenujejo muslimani, kar pomeni pokorni. Na svetu je približno 2 milijardi (muslimanov; največ jih živi na Bližnjem vzhodu, v severni Afriki in v nekaterih delih Azije. Islam je za krščanstvom druga najbolj razširjena religija, število vernikov pa se najhitreje povečuje. Muslimani imajo nekatere nazore o bogu in zgodovini enake kot judje in kristjani. Najpomembnejši dogodek v muslimanski zgodovini je razodetje božje besede Mohamedu v začetku 7. stoletja. Mohamed se je rodil okrog leta 570 v Meki , ki leži v današnji Saudski Arabiji. Meka je bila romarsko središče za različne vernike, ki so častili mnogo bogov, kipce, idole ... Abrahamova vera v enega boga, ki je bila nekoč razširjena v Arabiji, se je sčasoma izgubila. Mohamed se je večkrat umaknil v votlino na gori Hiri v bližini Meke, kjer je v miru premišljeval. Ko je bil star okrog 40 let, je doživel prvo razodetje. Bog ga je nagovoril prek nadangela Gabrijela in mu povedal, da je izbran za njegovega poslanca in naj ljudem pripoveduje. Od takrat dalje je Mohamed doživljal razodetja in sporočilo prenašal ljudstvu. V Meki je začel Mohamed širiti svoje osrednje sporočilo , da »ni boga razen Boga« (Boga imenuje Alah, kar v arabščini pomeni edini bog). Ljudi je kmalu začel zanimati njegov nauk, vendar so se politični voditelji zbali njegove priljubljenosti in mu začeli sovražno nasprotovati. Ogrožena sta bila njihov način življenja in ekonomski položaj, saj je Mohamed razglašal, da so pred bogom vsi enaki, in ljudem dajal napotke za življenje, ki so bili močno drugačni od tedanjih navad. Končno so bili pritiski tako močni, da je Mohamed leta 622 s skupnostjo svojih privržencev zbežal v Medino. Potovanje je znano kot hidžra ali selitev in je tako pomemben dogodek, da muslimani z njim začenjajo svoje koledarsko štetje. Po islamskem koledarju smo zdaj v 15. stoletju. Dve leti pred Mohamedovo smrtjo (leta 632), so muslimani zavzeli Meko in jo razglasili za središče islama. Mohamed ni imel moških potomcev, zato vlogo voditelja skupnosti prevzame njegov najboljši prijatelj Abu Bakr, ki je bil prvi kalif. Najpomembnejši so prvi štirje kalifi : Abu Bakr, Omar, Osman in Ali, ti so muslimansko vero razširili čez ves Arabski polotok. Sredi 7. stoletja se je islam razširil od Atlantskega Oceana do Indije, kalifat pa se je preselil v tedanja kulturna središča: najprej v Damask, pozneje v Bagdad, Kairo in Istanbul.

16

PET STEBROV ISLAMA Muslimanska vera temelji na popolni predanosti vernikov bogu. Predani muslimani se v vsakdanjem življenju držijo petih načel islama, znanih pod imenom pet stebrov islama: veroizpoved, molitev, dajanje miloščine, post in romanje v sveto mesto Meko. Veroizpoved ali šahada: Osnova muslimanskega verovanja je izjava pripadnosti veri. Izražena je v besedah: Ni drugega boga razen Boga in Mohamed je njegov prerok. Kdorkoli ta stavek ponovi trikrat v prisotnosti dveh muslimanov in vanj tudi veruje, postane musliman. Molitev ali salat: Ritual molitve, čaščenje boga, je bistveni del vsakdana vsakega vernika. Muslimani molijo petkrat dnevno in sicer ob zori, ob sončnem poldne, ob sončni 15. uri, ob sončnem zahodu in ko se znoči. Pred molitvijo se muslimani ritualno umijejo. Med molitvijo so vsi verniki obrnjeni proti Meki, molitev pa poteka tako, da se klanjajo, s čimer izražajo popolno ponižnost pred bogom. Vsaj enkrat tedensko (petkova opoldanska molitev) naj bi se vsi verniki udeležili molitve v mošeji. Zakonita miloščina ali zakat: Vsak musliman, ki to zmore, naj bi namenil 1/40 letnega dohodka pomoči potrebnim. Gre za nekakšen socialni sistem islama, kajti muslimani s tem izražajo svojo odgovornost do soljudi v družbi. Zavedajo se, da bodo lahko že naslednji dan oni potrebni pomoči. Tako dobljen denar zbirajo določene dobrodelne organizacije, ki ga dodeljujejo pomoči potrebnim. Enomesečni post ali saum: Muslimanski post je bolj poznan pod imenom Ramadan. Takrat muslimani med sončnim vzhodom in zahodom ne uživajo hrane, ne pijejo, ne kadijo, nimajo spolnih odnosov in naj ne bi smeli imeti niti pregrešnih ali slabih misli. Med postenjem naj bi ljudje občutili kar čutijo revni ljudje, ki nimajo za vsakodnevno hrano. Ramadan je čas, ko naj bi se ljudje obrnili vase, razmišljali o sebi, problemih in bili bolj povezani z družino. To je tudi čas za učenje Korana, samodiscipline in dobrodelnosti. Romanje v Meko ali hadž: Največja želja vsakega muslimana je, da bi vsaj enkrat v življenju romal v Meko in obiskal svetišče Kabo. Meka je sveti kraj muslimanov in svetišče Kabo naj bi zgradila Abraham in njegov sin Ismail. Romanje v Meko poteka v zadnjem, dvanajstem muslimanskem mesecu in takrat v Meko potuje štiri milijone vernikov. Gre za skoraj enomesečno romanje in med tem časom obiščejo tudi druge pomembne kraje v bližini. Vernikom, ki opravijo hadž, se izbrišejo vsi dotedanji grehi. Romanje lahko opravijo tudi v drugem obdobju, vendar je tako romanje vredno manj in ne

17

velja za hadž, imenuje se omra. Maroko je daleč stran od Arabskega polotoka. Zato je peti steber islama romanje v Meko- za mnoge preproste prebivalce nemogoče opraviti. Mnogi Maročani verjamejo, da 7 kratni obisk svetega mesta Moulay Idriss nadomešča romanje v Meko. ATLANTSKA OBALA RABAT Že v 8. stoletju pr. n. š. je bila na območju Rabata naselbina lokalnih prebivalcev, katerim so sledili Feničani in pozneje Rimljani, ki so za nadzor obale zgradili naselbino imenovano Sala Colonia . Naselbina je preživela padec rimskega imperija in postala sedež neodvisnega berberskega kraljestva. Prve maroške dinastije so mesto zanemarjale in zato je propadlo. V 10. stoletju je zraslo novo mesto Salé in prebivalci iz plemena Zenata so zgradili ribat (utrjen samostan), ki je služil kot baza za boj z rivalskimi plemeni. S prihodom Almohadov v 12. stoletju se vse spremeni: naredijo konec vojskovanju in na mestu ribata zgradijo kasbo, ki je služila kot odskočna deska za boj proti Rekonkvisti v Španiji. Po vojaških uspehih v Španiji je Ribat al-Fath (zmagoslavna utrdba) pod sultanom Yacubom Al- Mansourjem postal prestolnica dežele, po njegovi smrti pa hitro izgubil na pomenu. V 17. stoletju so v Rabat prišli muslimanski begunci iz Španije, ki so se lotili podjetnega posla – piratstva in vse do 19. stoletja ropali evropska ladjevja. Na območju Rabata je dolga stoletja občasno delovala piratska republika Bou Regrer. Imenovala se je po reki Bou Regrer, ki loči dva dela mesta – Sale in Rabat. Francozi so za glavno mesto protektorata izbrali Rabat, saj ga je bilo lahko oskrbovati in braniti, hkrati pa je bil dovolj daleč od političnih spletk notranjih plemen. Od neodvisnosti dalje je Rabat sedež Vlade in kraljevi dom. Kasba Oudaias: Zgrajena je nad izlivom reke na strateški točki za opazovanje prihodov in odhodov v okolici, hkrati pa jo je bilo lahko braniti. Glavni vhod so ogromna vrata Bab Oudaias, zgrajena leta 1195.

18

Vrata nimajo obrambnega pomena, služila so le ceremonijam. Na notranji strani je bila sultanova palača, pred obzidjem pa je bila trgovina z volno in sužnji. Hasanov stolp: Minaret in mošejo, ki naj bi bila za takratni čas največja na svetu, je začel graditi sultan Yacub Al-Mansour leta 1195. Projekt je zaradi smrti sultana ostal nedokončan. Minaret je visok 44 m. Mošeja je bila uničena v velikem Lisbonskem potresu leta 1755 in vse, kar priča o njeni nekdanji veličini, so ostanki stebrov. Mavzolej Mohameda V.: Nasproti Hasanovega stolpa je mavzolej Mohameda V., kjer so pokopani kralj Mohamed V. in njegova dva sinova: kasnejši kralj Hasan II. ter Hasanov brat. Mavzolej je zgrajen v tradicionalnem maroškem stilu in je dostopen tudi ne-muslimanom. V Rabatu stoji kraljeva palača, ki edina deluje vsakodnevno. Vse ostale je dal kralj Mohamed VI. zapreti. Odprejo jih le, ko kralj napove svoj obisk. S tem ukrepom vsako leto privarčujejo veliko denarja, ki ga namenijo šolstvu in reševanju socialnih problemov. Ob reki Bou Regreg nastaja nova Marina. Gradijo tudi novo kraljevo opero. Jeseni 2018 pa je kralj simbolično položil temeljji kamen bodočega najvišjega razglednega stolpa v Afriki. Visok bo 250 m, v njem bo luksuzni hotel, pisarne, stanovanja in prestižne trgovine. Na vrhu pa seveda razgledna ploščad za ohiskovalce CASABLANCA Je največje maroško mesto, ekonomska prestolnica dežele, industrijsko središče in pristanišče. Mesto so ustanovili v 7.st. pnš lokalni prebivalci in ga imemovali Anfa. Svoje ime Casa Blanca (v arabščini ‚dar al baida‘, kar pomeni bela hiša oz. hiša bele gospe) je dobila po hčerki nekega zavetnika ribičev, ki se je imenovala Lalla Baida (bela gospa). Portugalci so mesto imenovali Casa Branca, malo kasneje Španci pa Casablanca Pred prihodom Francozov je bila samo skromna medina in ko je bila izbrana za gospodarsko srce dežele, se je začel njen načrtni razvoj. Več kot 60 % pomorskega prometa gre preko Casablance in tu je skoncentrirana večina vsega maroškega kapitala, tu so sedeži pomembnih bank, zavarovalnic, podjetih in tujih predstavništev Čeprav je Casablanca najbogatejše maroško mesto, pa je tu tudi največja revščina in največja stopnja kriminala.

19

Mošeja Hasana II: Je tretja največja mošeja na svetu. Graditi so jo začeli 1980. leta, dokončana pa je bila 1993. Načrte zanjo je naredil francoski arhitekt Michel Pinseau. Notranjost mošeje je zelo moderna: centralno ogrevana tla, elektronska vrata ter pomična streha. Hkrati pa je tudi zelo elegantna, dve galeriji za ženske sta narejeni iz dragocene cedrovine, vse luči pa so bile narejene na otoku Murano v Beneški lahuni. Minaret je visok 210 m in je najvišji na svetu. Ponoči laserski žarek z vrha minareta nakazuje smer proti Meki. Sama mošeja lahko sprejme 25.000 vernikov, na okoliškem dvorišču pa še dodatnih 80.000. V središču mesta sta dva pomembna trga- Trg Mohameda V.s pomembnimi državnimi ustanovami in vedno zelo živahen trg Združenih narodov. Za turiste je izredno privlačna sprehajalna pot ob Atlantiku -Corniche s številnimi restavracijami, klubi in urejenimi plažami. Mednarodno letališče Mohameda V.je najpomembnejše letališče v državi. EL JADIDA Prve zapisane omembe mesta so iz časov portugalske dominacije, ki se je začela leta 1502, ko so Portugalci zgradili majhno utrdbo na mestu stare feničanske naselbine in jo pozneje razširili v utrjeno mesto, imenovano Mazagao (francosko: Mazagan ). Portugalci so mestu vladali do 1769, ko so ga bili prisiljeni zapustiti; toda preden so odšli, so nastavili eksploziv in ga razstrelili. Mesto je bilo v razvalinah do 1820, ko ga je znova zgradil sultan Abd er-Rahman in ga preimenoval v El Jadido (‚nova‘). Podzemna cisterna: Do leta 1641 je služila kot orožarna; ko se je mesto razširilo, je postala vodni rezervoar in je zagotavljala svežo vodo prebivalcem mesta. Bila je tudi prizorišče snemanja številnih filmov, med njimi je najbolj znan Othello (1952). Cisterna je uvrščena na svetovni seznam kultirne dediščine UNESCO.

20

ESSAOUIRA Je izredno privlačno turistično mestece ob Atlantiku. Če se peljemo iz Marakecha točno proti zahodu, pridemo v Essauire po 180 km vožnje. Danes slovi po dolgi peščeni plaži in številnih morskih športih. Ohranjena je lepa belo-modra medina. V mestu in okolici so številni privlačni hoteli in tradicionalni riadi. Prvi Evropejci, ki so pripluli do Essauire, so bili Feničani. Odkrili so tehniko proizvodnje škrlatne barve iz drobnih morskih školjk. Otoki v zalivu pred Essaouiro se prav zato imenujejo Škrlatni otoki. Kasneje so Essauiro zasedli Rimljani. Uporabljali so naravno pristanišče ter pridobivali škrlat, ki je v Rimu dosegal visoko ceno. Leta 1506 Portugalci mesto osvojijo in pozidajo. Imenujejo ga Mogador . Vse do 1541, ko so ga zapustili, je bilo mesto ena izmed najpomembnejših portugalskih baz. Večina današnjega mesta je bila postavljena leta 1765, pod sultanom Mohamed bin Abdallahom . Preimenovali so ga v Essaouiro ('lepo narisana') in hitro je postalo zelo uspešno in cvetoče trgovsko središče; v 19. stoletju je bilo celo edino pristanišče južno od Tangerja, ki bilo odprto za trgovanje z Evropo. Po drugi svetovni vojni je postala Essauira zelo popularna. Posebno v 70. In 80. Letih, ko so tja prihajali hipiji in glasbeniki iz celega sveta. Sloviti Jimmy Hendrix je napisal kultno pesem “Castles made of sand” dve leti preden je sam obiskal Essauiro, v katero se je takoj zaljubil. Še danes ima Essauira poseben prijeten značaj in gostuje številne glasbene festivale. AGADIR Je veliko pristanišče ob Atlantiku, ki se nahaja 508 km južno od Casablance. Ogleda vredna je medina, obdana z mogočnim obzidjem, ki se nahaja tik nad Atlantikom. S panoramske točke nad mestom se ponuja odličen razgled. Mesto je znano po tradicionalnem ribolovu. V okolici so lepe peščene plaže, vode oceana pa so tu toplejše kot na severu in poleti presežejo 20 stopinj. Zato je Agadir turistično središče jugo zahodnega Maroka.

21

ZAGORA Je mesto na jugu Maroka, kjer so se še ne dolgo nazaj karavane pripravljale na dolgo pot čez Saharo, tja do Tombouktuja, ki je bil in je še vedno križišče poti ob reki Niger in končna postaja po tradicionalnih 52 dneh hoje s kamelami čez puščavo. Blizu Zagore so manjše sipine ter nekaj vasic, kjer izdeljujejo zeleno keramiko. ERGA CHIGAGA Je eden najlepših, vendar za življenje vseh živih bitij najbolj neprijazen košček Maroka. Tu se soočamo s tišino, neskončmostjo sipin in s samim seboj. V sipine nas vodi naš novejši program Dragulji Južnega Maroka. Sipine dosegajo višino do 120 m, so blizu alžirske meje, včasih jih je prečkal sloviti rally Pariz – Dakar. SREDOZEMSKA OBALA IN RIF Zaradi svoje lege ob Gibraltarski ožini je Maroko že dolgo pod vplivom Evrope, še posebej Španije in Portugalske. Gorovje Rif tvori naravno pregrado čez severni Maroko. Njegovi ponosni, berbersko govoreči prebivalci varujejo in ohranjajo svoje tradicije in neodvisnost. Njegova zgodovina je tesno povezana s Španijo, ki ima še danes v lasti Ceuto in Melillo ter nekaj otočkov. Čutiti je močan španski 'priokus': vpliv na kulinariko, navade, Rif obišče obilica španskih turistov. Tukaj večina prebivalcev še vedno govori špansko. Na začetku 20. stoletja je z Feškim sporazumom severni del Maroka, z glavnim mestom v Tetouanu, prešel pod španski protektorat. Gorska berberska plemena so se hitro začela upirati in pod vodstvom Abd el Krima so se začele t. i. Rifske vojne (1921-26). Berberi so bili v boju s Španci zelo uspešni, saj so jih skoraj potisnili s severa Maroka. Šele skupni napori Francije in Španije so uspeli zatreti upor, a kljub temu si rifskega prebivalstva nikoli niso uspeli v celoti podrediti. Po letih uporov in gibanja za neodvisnost, se je Španija 1956 dokončno umaknila s severa Maroka. V njeni lasti sta ostali le mestni enklavi Ceuta in Melilla .

22

TANGER Tanger je bil vedno križišče civilizacij in je odskočna deska med Evropo in Afriko, imenovan tudi ' vrata v Maroko '. Po legendi naj bi ga ustanovil Antaj , sin Pozejdona, ki je mesto poimenoval po svoji ženi Tingis. Dejansko so mesto Tinga ustanovili Berberi okrog 1000 pr. n. š. in pod vplivom Feničanov je postalo pomemben trgovski center. Mesto je še stoletje po propadu Kartagine ostalo prestolnica neodvisnega kraljestva Mauretania , nato pa so ga Rimljani napravili za prestolnico rimske province Mauretanie Tingitanie. V 8. stoletju so Tanger zaradi njegove strateške pozicije zajeli Arabci in posledično so mu vladale različne maroške dinastije. Med 15. in 16. stoletjem je bilo izmenično pod nadzorom Portugalcev in Špancev, dokler ni 1661 kot del dote španske kraljice prišlo v roke angleškemu kralju Charlesu II. Angleži so ga utrdili, da bi ga zavarovali pred napadi Moulay Ismaelovih čet, a so bili dokončno poraženi 1684, ko so Tanger zopet zavzeli muslimani. Ko je Maroko leta 1912 postal protektorat, je bila prihodnost Tangerja še vedno sporna. Francija, Španija in Velika Britanija so se odločile za kompromis in ga decembra 1923 razglasile za mednarodno cono, kjer je vladala popolna ekonomska svoboda. Mesto pa ni privlačilo samo poslovnežev, ampak tudi tihotapce, vohune ter pisatelje in umetnike. Z neodvisnostjo Maroka je Tanger prišel nazaj v maroške roke. Danes je pomembno pristanišče, začetna točka najnovejše hitre železnice, turistično mesto in živahno trgovsko-ekonomsko središče. TETOUAN Belo andaluzijsko mesto na sredozemski obali, prestolnica severa Maroka, znano tudi kot ' hči Granade ' ali ' mali Jeruzalem ', med arabskimi pesniki pa ima vzdevek 'bela golobica'. Začetki segajo v 3 stoletje pr. n. š., ko so Mavretanci ustanovili naselbino Tamouda. Naselbina je obstajala do 42 n. š., ko so jo uničile rimske legije. Ko je merinidski sultan Abu Thabit 1307 tu zgradil kasbo, se je mesto počasi začelo razvijati. Vendar pa je bilo zatočišče za pirate. Španski kralj Henry III. se je piratom maščeval tako, da je 1399 mesto uničil.

23

Življenje se je v stare tirnice vrnilo šele konec 15. stoletja, ko se je v Španiji končala Rekonkvista. Takrat so se v mesto naselili številni muslimanski in judovski begunci iz Andaluzije in ga obnovili. Na žalost so nekateri sledili tradiciji 'prednikov' in se oprijeli piratstva, kar je zopet razjezilo španskega kralja Filipa II., ter je 1565 vzpostavil blokado pristanišča in povzročil padec tetouanskih trgovskih aktivnostih. V 17. stoletju se je mesto pod Moulay Ismailom začelo razvijati, saj je spodbujal razvoj trgovanja z Evropo. Kljub vsemu si je Španija še vedno želela Tetouan in, opogumljena z zavzetjem Ceute 1859, leta 1860 zavzela tudi Tetouan. Maroška vlada je morala plačati ogromno odškodnino, da so Španci zapustili mesto. S Feškim sporazumom, ki je Španiji dal uradno kontrolo nad Rifom, so se Španci vrnili v Tetouan in mesto je ostalo prestolnica španskega protektorata vse do maroške neodvisnosti 1956. CHEFCHAOUEN Mesto se nahaja med dvema gorama, znani kot Jebel Chaouen , po katerih je dobilo tudi ime. Leta 1471 ga je ustanovil Moulay Ali Ben. Rachid , ko je skušal preprečiti Portugalcem in Špancem, da bi se iz Ceute pomaknili globje v notranjost. V ta namen je zgradil trdnjavo, ki si jo lahko še danes ogledamo. V 15. in 17. stoletju so mesto naselili begunci iz Andaluzije . V več valovih so prišli tudi Judje, ki so v mestu razvijali svoje obrti. V spomin na božjo dobroto, ki je mesto obdarovala s številnimi vodnimi izviri, so ga Arabci naredili za pomemben politični in verski center ter ga razglasili za sveto mesto. Dolga leta je bil kristjanom vstop v mesto prepovedan, toda v 19. stoletju je trem Evropejcem kljub prepovedi uspelo obiskati mesto (do 1920 so bili to edini Evropejci, ki stopili v mesto, kljub temu, da je od Evrope oddaljen le slabih 100 km). Mestece ima značilne belo-modre stavbe, ozke uličice in stopnišča ter izjemno lepa vrata, ki so prave mojstrovine. Chefchauenu pravijo tudi “mesto tisočerih vrat”. Ko se sprehajamo po mestecu, se nam zazdi kot da smo na grškem Santoriniju. Prebivalci se preživljajo s tradicionalno živinorejo, poljedelstvom, obrtjo ter turizmom. Od tu prihajajo lepe pisane tkanine, ki jih prodajajo po vsem Maroku.

24