Oskarjev Maroko

KRATKA ZGODOVINA PRAZGODOVINA

Arheološke raziskave kažejo na prisotnost homo erectusa pred vsaj 200.000 leti (Rabatski človek) . Sahara je bila takrat poraščena z gozdovi in savanskimi travami ter dom številnih živali, o čemer pričajo številne skalne poslikave, najdene na jugu Maroka. Med 15.000 in 10.000 pr. n. š. se v severni Afriki pojavita dve različni rasi, oranijska in kapsijska , katerih izvor ostaja neznan. Rasi naj bi se zlili s prvotnim prebivalstvom in ti ljudje naj bi bili predniki današnjih Berberov. O njih se ve zelo malo, bili pa naj bi pastirji, ki so se ukvarjali z lovom in poljedelstvom. ZGODNJA ZGODOVINA 1200 pr. n. š. FENIČANI ustanovijo prve trgovske naselbine vzdolž Sredozemske obale: naselbina Rusadir (današnja Mellila). 6. st. pr. n. š. KARTAGINA postane najbogatejše mesto Sredozemlja in Kartažani prevzamejo naselbine Feničanov ter ustanavljajo svoja mesta na Atlantski obali: Tingis (Tangier), Lixus (Larache), Mogador (Essaouira) 146 pr. n. š. RIMLJANI osvojijo Kartagino in v Sredozemskem obalnem delu Afrike začne prevladovati rimski vpliv. 33 pr. n. š. Bochus II. iz Mavretanije umre in svoje kraljestvo podari Rimu. Rim želi lokalno oblast, zato Maroku še vedno vladajo berberski kralji (Juba II., Ptolomej). 42 n. š. Maroko postane del rimskega cesarstva kot provinca Mauretania Tingitana s prestolnico v Tingisu (Tanger) ter administrativnim sedežem v Volubilisu. Volubilis postane pomembno kmetijsko središče, od koder so Rimljani dobivali pšenico, vino, olčno olje in divje živali. 253 postopen umik Rimljanov. 429 Germansko pleme Vandalov okupira Mauretanio Tingitanio. 533 Severni in severozahodni del Maroka postaneta del bizantinskega cesarstva. Bizantinski cesarji priznajo moč berberskih vodij, bizantinski vpliv v severni Afriki slabi.

10