Oskarjev Maroko

ZAGORA Je mesto na jugu Maroka, kjer so se še ne dolgo nazaj karavane pripravljale na dolgo pot čez Saharo, tja do Tombouktuja, ki je bil in je še vedno križišče poti ob reki Niger in končna postaja po tradicionalnih 52 dneh hoje s kamelami čez puščavo. Blizu Zagore so manjše sipine ter nekaj vasic, kjer izdeljujejo zeleno keramiko. ERGA CHIGAGA Je eden najlepših, vendar za življenje vseh živih bitij najbolj neprijazen košček Maroka. Tu se soočamo s tišino, neskončmostjo sipin in s samim seboj. V sipine nas vodi naš novejši program Dragulji Južnega Maroka. Sipine dosegajo višino do 120 m, so blizu alžirske meje, včasih jih je prečkal sloviti rally Pariz – Dakar. SREDOZEMSKA OBALA IN RIF Zaradi svoje lege ob Gibraltarski ožini je Maroko že dolgo pod vplivom Evrope, še posebej Španije in Portugalske. Gorovje Rif tvori naravno pregrado čez severni Maroko. Njegovi ponosni, berbersko govoreči prebivalci varujejo in ohranjajo svoje tradicije in neodvisnost. Njegova zgodovina je tesno povezana s Španijo, ki ima še danes v lasti Ceuto in Melillo ter nekaj otočkov. Čutiti je močan španski 'priokus': vpliv na kulinariko, navade, Rif obišče obilica španskih turistov. Tukaj večina prebivalcev še vedno govori špansko. Na začetku 20. stoletja je z Feškim sporazumom severni del Maroka, z glavnim mestom v Tetouanu, prešel pod španski protektorat. Gorska berberska plemena so se hitro začela upirati in pod vodstvom Abd el Krima so se začele t. i. Rifske vojne (1921-26). Berberi so bili v boju s Španci zelo uspešni, saj so jih skoraj potisnili s severa Maroka. Šele skupni napori Francije in Španije so uspeli zatreti upor, a kljub temu si rifskega prebivalstva nikoli niso uspeli v celoti podrediti. Po letih uporov in gibanja za neodvisnost, se je Španija 1956 dokončno umaknila s severa Maroka. V njeni lasti sta ostali le mestni enklavi Ceuta in Melilla .

22