Oskarjev Maroko

»... Dolgo sem vas čakal. V moje življenje ste vstopili z nenavadno milino izgubljene živali. Z vami se je moje telo spremenilo v domovanje. Od vašega prihoda ne živim večv njem. Moja samota je gola; ne ščiti je več vaša skrb. Samo vaš glas oživlja moje telo in pišem. Celo v strahu nadaljujem s prepisovanjem tega, kar mi pripovedujete. Prišel sem po slovo in odpuščanje. Najina zgodba je postala nemogoča. Drugje in drugače jo bom živela naprej ... Odhajam tja, kjer je moja slepota znova postala prava hiba, zlonosna usoda, ki jo ljub vašemu obisku nisem mogel ubežati. Nazadnje vedite, da sem vašo lepoto spoznal s svojimi dlanmi in da me je to napolnilo s podobnim občutkom, kot je občutek otroka, ki odkrije morje. Zaščitil bom svoje dlani, prekril jih bom s tanko tkanino, saj kakor skrivnost ohranjajo odtis vaše lepote. To vam povem zato, ker sem spoznal tudi, da je posebnost tega občutka v njegovi edinstvenosti. Svoje oči in svoje dlani zapiram nad njim in ga ohranjam za večno. Zbogom, prijateljica!« Odlomek iz knjige Sveta noč, avtor Tahar Ben Jelloun

37