Oskarjev Madagaskar

Oskarjev

Madagaskar

‘V dvoje je lažje živeti. Če eden pade, ga drugi pobere.’ (malgaški pregovor)

04 201 43 38/39 info@agencija-oskar.si www.agencija-oskar.si

Agencija Oskar, d.o.o. Zasavska 45D SI-4000 Kranj

KAZALO SPLOŠNI PODATKI .........................................................................................................................4 O MADAGASKARJU – STE VEDELI?.....................................................................................................8 KRATKA ZGODOVINA....................................................................................................................9 ZAČETKI........................................................................................................................................................... 9 EVROPSKI VPLIV...........................................................................................................................................9 ČAS MERINA KRALJESTEV....................................................................................................................10 OBDOBJE FRANCOZOV..........................................................................................................................11 BOJ ZA NEODVISNOST...........................................................................................................................11 NEODVISNOST............................................................................................................................................12 LJUDJE – MALGAŠKA PLEMENA........................................................................................................14 KULTURNE ZNAČILNOSTI...........................................................................................................17 MALAŠKA GLASBA......................................................................................................................17 KULT PREDNIKOV - RAZANA......................................................................................................18 VINTANA........................................................................................................................................................18 FADY. ...............................................................................................................................................................19 FAMADIHANA.............................................................................................................................................19 ANTANANARIVO (TANA).............................................................................................................22 OSREDNJI PLATO.........................................................................................................................24 ANTSIRABE...................................................................................................................................................24 AMBOSITRA. ................................................................................................................................................24 RANOMAFANA...........................................................................................................................................24 FIANARANTSOA (FIANAR)....................................................................................................................24 AMBALAVAO. ............................................................................................................................................. 25 JUŽNI MADAGASKAR..................................................................................................................26 RANOHIRA....................................................................................................................................................26 TOLIARA (TULEAR)...................................................................................................................................26 TAOLAGNARO (FORT DAUPHIN).......................................................................................................26 VZHODNI MADAGASKAR...........................................................................................................28 PERINET – ANDASIBE..............................................................................................................................28 TOAMASINA (TAMATAVE).....................................................................................................................28 NOSY BORAHA (ILLE SAINTE MARIE)..............................................................................................28 SEVERNI MADAGASKAR.............................................................................................................30 ANTSIRANANA (DIEGO SUAREZ).......................................................................................................30 NOSY BE.........................................................................................................................................................30 ŽIVALI............................................................................................................................................. 32 LEMUR JI.........................................................................................................................................................32 KITI GRBAVCI...............................................................................................................................................33 RASTLINE....................................................................................................................................... 35 HRANA IN PIJAČA.........................................................................................................................36 MALGAŠKI JEZIK........................................................................................................................................38 MINI SLOVARČEK MALGAŠČINE.........................................................................................................39 MINI SLOVARČEK FRANCOŠČINE......................................................................................................41 MALGAŠKA PESMICA .................................................................................................................37 (OTROK SE UMIVA)....................................................................................................................................37

SPLOŠNI PODATKI URADNO IME DRŽAVE: Republika Madagaskar (malgaško: Repoblikan’i Madagasikara). DAN NEODVISNOSTI (od Francije): 26. junij 1960. PREDSEDNIK: Marc Ravalomanana (zadnje volitve 03. december 2006). PRAVNI SISTEM: temelji na francoskem civilnem in tradicionalnem malgaškem pravnem sistemu. POVRŠINA: 587.040 km² (za 29 Slovenij). MEJNE DRŽAVE: Nima mejnih držav. Je 5. največji otok na svetu, takoj za Avstralijo, Grenlandijo, Novo Gvinejo in Borneom. PREBIVALSTVO: 19,5 milijonov (julij 2007), za skoraj 10 Slovenij. 44 % prebivalstva je mlajšega od 14 let. GLAVNO MESTO: Antananarivo (2 mio.). RELIGIJA: 52 % pripadniki tradicionalnih verstev, 41 % kristjani in 7 % muslimani. NARODNA PRIPADNOST: Na Madagaskarju živi v slogi 18 plemen: Antaifasy, Antaimoro, Antaisaka, Antankarana, Antambahoaka, Antandroy, Antanosy, Bara, Betsileo, Betsimisaraka (2. najštevilčnejše), Bezanozano, Mahafaly, Merina (najštevilčnejši), Sakalava, Sihanaka, Tanala, Tsimihety, Zafimaniry. Predniki prihajajo iz Indonezije, Oceanije, Afrike, Arabskih dežel, Evrope, Komorov, Indije, Kitajske. URADNI JEZIK: malgaški in francoski. PISMENOST: 68,9 %. VEČJA MESTA: Tamatave, Fianarantsoa, Antsiranana, Toliara, Toalagnaro, Mahajanga, Antsirabe. ZASTAVA: bela, rdeča in zelena. Bela vertikalno, rdeča in zelena horizontalno. DENARNA ENOTA: Ariary (MGA) je v uporabi od avgusta 2003. V obtoku so bankovci za 10.000, 5.000, 2.000 in 1.000 ariary ter kovanci za 50, 20, in 10 ariary. Prebivalci še vedno računajo v starih malgaških frankih (FMG) in tudi stari bankovci so še v obtoku. Dejansko vrednost dobimo, če delimo znesek s 5 (20.000 FMG : 5 = 4.000 ariary).

4

BRUTO DRŽAVNI DOHODEK (BDP): 1.000 USD na prebivalca (2007). (Slovenija: 27.300 USD). GEOGRAFIJA: Otok leži južno od ekvatorja, v Indijskem oceanu in je 400 km oddaljen od vzhodne obale Afrike (Mozambik). Ima 4.828 km obale. Od S do J meri cca 1.600 km, širok je do 600 km. Osrednji del otoka, centralni plato, je vulkanskega porekla in je visok od 800 do 1.600 m. Plato se na vzhodnem delu strmo spušča proti morju in se zaključuje z ozko obalno linijo. Na vzhodnem delu otoka je še nekaj deževnega gozda – danes so ta območja zaščitena kot nacionalni parki. Zahodni del otoka je širši, položnejši in ima bolj suho podnebje; gozdovi so listnati, prevladuje savana. Zahodni obalni del je širok in razdeljen na številna naravno zaščitena pristanišča. Južni del otoka je plato, podnebje je suho; to je polpuščavsko območje, z značilnim trnastim gozdom. NAJVIŠJA TOČKA: gora Maromokotro, 2.876 m, v pogorju Tsaratanana PODNEBJE: Tropska klima. Od novembra do marca je vroče poletje (deževno obdobje), s spremenljivimi padavinami in temperaturo od 26 do 29 stopinj C na obali ter 20 do 22 stopinj C na centralnem platoju. Na vzhodni obali je januarja, februarja in marca nevarnost ciklonov. Od aprila do oktobra je zima (suho obdobje), pretežno suha in blaga, s povprečnimi temperaturami od 22 do 25 stopinj C na obali ter 16 do 19 stopinj C na centralnem platoju. Temperaturne spremembe so danes prisotne v vseh državah sveta in tudi Madagaskar ni nobena izjema. Včasih veljavnega vzorca ni več, dež lahko pride prej ali kasneje. REKE IN JEZERA: Reke imajo zelo spremenljive pritoke. Na JZ območju manjše reke v sušnem obdobju presahnejo. Na vzhodnem delu so kratke in imajo velik strmec. Na zahodnem delu so največje reke Betsiboka (525 km), Tsiribihina, Mangoky (410 km) in Onilahy. Jezero Alaotra je največje jezero na Madagaskarju. Območje, ki pokriva 722.500 ha, je danes zaščiteno in vključeno v več projektov; z njimi lokalno prebivalstvo ozaveščajo o pomenu ekosistema za živalski in rastlinski svet. KMETIJSTVO: je večinoma samooskrbno. Poglavitne kulture so: riž, maniok, sladki krompir, tara, banane, sladkorni trs in koruza. Za izvoz na S delu otoka. Je vulkanskega porekla. NAJNIŽJA TOČKA: Indijski ocean, 0 m.

5

pridelujejo na vzhodni strani otoka kavo, vaniljo (23 % vrednosti izvoza) in nageljnove žbice; pomembno je še pridelovanje bombaža, sisala, arašidov, tobaka in tropskega sadja. Kmetijstvo prispeva 26,9 % BDP. Madagaskar ima 3,5 mil. ha njiv in trajnih nasadov (6 % površin) ter 24 mil. ha pašnikov (40,9 %). ŽIVINOREJA: Velike črede goveda (zebu) imajo predvsem statusni simbol in ne toliko gospodarskega. Za lastno prehrano redijo še perutnino, koze in svinje. NARAVNA BOGASTVA: Velike količine rudnega bogastva zaradi pomanjkanja kapitala in prometnih zvez večinoma niso izkoriščene. Najpomembnejše je pridobivanje kromove rude v Ankazotaolanu, sledijo dragi in poldragi kamni na osrednjem platoju in titanov dioksid v Toalagnaru. V pripravi je odprtje rudnika nikljevo-kobaltove rude v Ambatovyu. GOSPODARSTVO: Madagaskar spada med najrevnejše dežele sveta in se sooča s hudo prebivalstveno, gospodarsko in okoljsko krizo. Kar tri četrtine prebivalstva se preživlja s samooskrbnim kmetijstvom. Hitrejši napredek ovirajo revščina, pomanjkanje hrane (zaradi majhnih pridelkov in naravnih katastrof) ter zelo slaba prometna povezava in to vpliva tudi na slab razvoj turizma. INDUSTRIJA: je slabo razvita, večinoma je v Antananarivu in Antsirabeju na centralnem platoju ter v pristaniških mestih Antsiranana, Mahajanga in Toamasina. V zadnjih letih se je na podlagi poceni delovne sile razvila izvozno usmerjena tekstilna industrija (26 % vrednosti izvoza). Za domači trg največ dela živilska industrija (sladkor, ribje konzerve, pivo, rastlinska olja), tobačna, kemična in industrija gradbenega materiala. Izvoz: kava, vanilja, rakci, sladkor, bombaž, oblačila, kromit, naftni izdelki. Največ izvaža v Francijo (31,5 %), ZDA (31 %) in Nemčijo (8,8 %). Uvoz: proizvodna sredstva, nafta, hrana, potrošnjo blago. Največ uvaža iz Francije 16,7 %, Kitajske 10,6 %, Irana 8 %, Mavriciusa 6,6 %, Hong Konga 5 % in Južne Afrike 4,9 % (podatki za leto 2005).

6

DRŽAVNI PRAZNIKI: 1. januar – novo leto

29. marec – spomin na upor leta 1947 Velikonočni ponedeljek (premakljiv) 1. maj – praznik dela Vnebovzetje (premakljiv) Binkoštni ponedeljek (premakljiv) 26. junij – dan neodvisnosti 15. avgust – praznik Marijinega vnebovzetja

1. november – vsi sveti 25. december – božič 30. december – dan republike

Na vse te praznike so zaprti državni uradi, banke in večina trgovin. Če se navedeni prazniki zgodijo na četrtek, petek avtomatsko postane del vikenda. Banke, uradi in trgovine pogosto zaprejo vrata že en popoldan pred praznikom.

7

O MADAGASKARJU – STE VEDELI? • Da je Madagaskar 4. največji otok na svetu (Grenlandija, Papua Nova Gvineja in Borneo)? • Da se je otok odcepil od Afrike 165 milijonov let nazaj – torej ni vulkanskega nastanka (za razliko od sosednjih otokov)? • Da je najvišji vrh Madagaskarja Maramokotro 12 metrov višji od Triglava? • Da so prebivalci prišli iz Indonezije pred približno 2.000 leti? • Da se prebivalci Madagaskarja imenujejo Malgaši? • Da Malgaši belega človeka imenujejo“vazaha”, kar v prevodu pomeni »poglej no«? • Da je 80 % živalstva in rastlinstva endemičnega za otok? • Da danes obstaja več kot 53 vrst lemurjev in da jih je vsaj 16 vrst že izumrlo? • Da je ena vrsta izumrlih lemurjev tehtala okoli 200 kg? • Da sedaj največji lemur (Indri indri) tehta okoli 7 kg, najmanjši pa le 25 g (pigmejski lemur – verjetno najmanjši primat na svetu)? • Da se malgaško govedo imenuje zebu? • Da na Madagaskarju ne najdemo opic, slonov in antilop? • Da več kot polovica vseh vrst kameleonov na svetu živi na Madagaskarju? • Da glavnik v laseh mladega malgažana pomeni, da išče ženo? • Da imajo barve malgaške zastave svoj pomen – rdeča predstavlja kraljevo kri, bela ljudstvo in zelena gozd? • Da se večini domačinov zdi nesprejemljivo imeti WC znotraj hiše? • Da je po vintani petek dan, na katerega se je najbolje roditi?

8

KRATKA ZGODOVINA ZAČETKI

Pred 165 milijoni Ločitev otoka od Afrike, zaradi izolacije se rastlinstvo in živalstvo razvija povsem samosvoje – danes je 80 % živali in rastlin sveta endemičnega. Pred 88 milijoni se je vzhodni del otoka odcepil, premaknil proti severu in postal del Indije. 2. st. n. št. Prvi prebivalci, malajsko-indonezijski trgovci, naselijo otok (priplujejo ob obalah Indije, Arabije in vzhodne Afrike); na to kaže malgaški jezik, ki najbolj soroden jezikom na Borneu. Ti prebivalci s seboj prinesejo riž in tehnike kmetijstva, pa tudi svojo kulturo in verovanja (kult prednikov se je ohranil do danes). Predvsem osrednji plato je še danes pod indonezijskim vplivom. Arabci se zaradi trgovine priseljujejo na vzhodno obalo. Prevzamejo malgaški jezik, ohranijo pa lokalne običaje, zaznamovane z islamom. Iz teh časov izhaja prva pisana beseda. Arabski geografi otok poimenujejo Gezirat Al Komor (lunin otok), to ime se kasneje prime bližnjih otokov – KOMORI. Marco Polo je prvi Evropejec, ki opisuje rdeči otok po imenu Madagaskar. EVROPSKI VPLIV 1500 n. š. Prvi Evropejci, ki pridejo na otok, so Portugalci, pod vodstvom Diega Diasa. Dias otok poimenuje Ilha de Sao Lourenco, a to ime se ne obdrži dolgo. Trgovske kolonije ustanavljajo Nizozemci, Portugalci, Francozi in Angleži, pri tem jih ovirajo negostoljubni domačini in nevarne bolezni. 1674 Domačini preženejo večino francoskih kolonij, nekaj baz ostane na obali. Pod Merina vladarji imajo Francozi zelo omejene pravice. 1690–1723 Otok postane raj za pirate in trgovino s sužnji. Ustanovljena je Libertalia, sanjska dežela piratov, kjer vsakdo počne, karkoli si zaželi. Zgodovinarji trdijo, da je nastala samo v domišljiji pisateljev.

9

ČAS MERINA KRALJESTEV 18. st. Rast trgovine z Evropo in boj za prevlado med lokalnimi plemeni: Andriamisara združi Menabe ljudtvo in ustanovi prestolnico na ustju reke Sakalava, na vzhodni obali Ratsimilaho (sin angleškega pirata in malgaške princese) združi rivalska plemena v eno ljudstvo pod imenom Betsimisaraka. Proti koncu stoletja prevlada ljudstvo Merina. 1787 Kralj Andrianampoinimerina osvoji večina Merina kraljestev na osrednjem platoju in jih združi v eno kraljestvo. Merina kraljestvo iz tega obdobja primerjajo z imperijem Inkov v Peruju. 1810–1828 Zavlada sin Radama I., ki vzpostavi zelo dobre odnose z Angleži. Le-ti pomagajo pri zavzetju skoraj celotnega otoka, razglasijo neodvisno državo in prinesejo pisano besedo. Tako izpolni očetovo željo »naj bo le morje naša meja«. Prinesejo evropsko tehnologijo, orožje in način bojevanja. Malgašem prinašajo znanje in z njihovo pomočjo Merina ljudstvo zavlada preostalemu delu otoka. Na otok pridejo tudi prvi misijonarji. Radama I. še mlad umre. TANGENA – Ena od najbolj barbarskih mučilnih sredstev kralja Radame I. je bila “preizkušnja Tangena”. Tangena je lokalni grm, ki ima strupeno zrno v svojem sadežu. Ta strup se je uporabljal za dokazovanje nedolžnosti oziroma krivde obtoženca. Obtoženec je moral pojesti jed, sestavljeno iz treh koščkov piščančje kože, riža in zdrobljenih zrn. Nato je moral popiti toliko vode, da je začel bruhati – in če je izbruhal vse tri koščke piščančje kože, je bil oproščen; če ne, so ga ubili. Večkrat pa so zaradi zastrupitve umrli tudi “nedolžni”. Kasneje so v imenu obtoženca ta preizkus opravljali psi. Kraljica Ranvalona je uporabljala to metodo pri krščanskih mučenikih, na ta način jih je pobila več tisoč. Šele kralj Radama II. je leta 1861 odpravil “Tangeno”. 1828 Ranavalona, Radamina vdova, prestol prevzame za 33 let. Njeno vladanje je zaznamovano s preganjanjem tujcev in kristjanov (izjema je Jean Laborde, ki prinese evropsko tehnologijo in ji zgradi poletno palačo), 25 % domačega prebivalstva je bilo v tem času ubitega. Imela je veliko ljubimcev, mnogi so nesrečno končali. 1861 Prestol nasledi sin Radama II. Vrne svobodo veroizpovedi, ukine

10

prisilno delo; v tem času se poveča misijonarska dejavnost na otoku. Krepi se vpliv Francije, Anglija zgubi interes po ozemlju. Ker je tabu preliti kraljevsko kri, ga maja 1862 najdejo zadavljenega s svileno vrvico. Nekateri verjamejo, da ni zares umrl, ampak se je umaknil na sever otoka, kjer je živel mirno življenje, drugi pa pravijo, da je bil ubit zato, ker je bil v resnici sin krute kraljice Ranavalone in Evropejca Jeana Labordeja. 1863–1896 Obdobje treh kraljic: Rasoherina, Ranavalona II. in III. Vse tri so bile poročene s prvim ministrom Rainilaiarivonyjem (morilcem Radame II.). Rainilaiarivony si zgradi prekrasno palačo v Tani. 1883 Francozi napadejo in zavzamejo večino pristanišč. Vojna traja 30 mesecev. Angleži v zameno za kontrolo nad Zanzibarjem dopustijo protektorat Francozov. Med domačini naraste odpor, ki ga Francozi zadušijo in prisilijo Malgaše v podpis pogodbe, da otok postane francoski protektorat. 1894 Francozi obtožijo kraljico Ranavalono III. in njeno vlado tiranstva. Pozovejo jo k odstopu in ko ga zavrne, Francozi pošljejo vojsko na Antananarivo, ki jo osvojijo septembra 1895 (2. vojna med Francozi in malgaškim plemstvom). 1896, 6. avgust Madagaskar uradno postane francoska kolonija. Ukinejo moč Merina aristokracije, kraljica Ranavalona III. zbeži v Alžirijo, francoščina postane uradni jezik in v šoli izpodrine angleškega. Prvi guverner – general postane Joseph Simon Gallieni. Začetek 20. st. Francozi ukinejo suženjstvo, a uvedejo davke in prisilno delo za tiste, ki davkov ne morejo plačati. Glavna dobičkonosna monokultura postane kava. Razvoj šolstva je pomemben za nastanek malgaške elite, ki se počasi začne upirati tuji nadoblasti (upori Merina in Betsileo plemen). 1. svetovna vojna Med prvo svetovno vojno je 46.000 Malgašev rekrutiranih v vojno z zavezniki, 2.000 jih ubijejo. BOJ ZA NEODVISNOST 1930-a leta Nacionalni voditelj Jean Ralaimongo začne gibanje za neodvisnost Madagaskarja, ki zamre v času 2. svetovne vojne. 1869 Krščanstvo postane uradna religija. OBDOBJE FRANCOZOV

11

2. svetovna vojna Francozi iz Madagaskarja se postavijo na stran pro nacistične Vichy vlade. Judovsko vprašanje in “Plan Madagaskar” Med letoma 1938 in 1941 imajo Nemci idejo, da bi judovsko vprašanje rešili tako, da bi vse Jude izselili na Madagaskar. Plan se nikoli ne uresniči. 1942 Francija kapitulira. V strahu, da bi Japonci zavzeli pristanišče Diego Suarez in s tem obvladovali Indijski ocean, se Anglija odloči, da z vojaško akcijo zavzamejo mesto in zatem še preostali Madagaskar. 1943 Vrnitev otoka v roke Francije. 1947, marec Močan oborožen upor na vzhodnem delu otoka (80.000 mrtvih). Upor zadušen, Francozi začnejo izboljševati ekonomsko situacijo in graditi ceste. 1950-a leta Ustanovitev večih nacionalnih političnih strank, najbolj znana PSD – Parti Social Democrate – s Philibertom Tsiranana na čelu. 1958, 14. oktober Madagaskar postane s 78 % glasov 5. republika Francije in Philibert Tsiranana njen prvi predsednik. 1960, 26. junij Otok postane popolnoma avtonomen, Tsiranana pa njegov prvi predsednik. V tem času tujci obdržijo vse svoje pravice, Tsiranana »les colons« poimenuje 19. pleme. Njegova vlada ohranja tesen odnos s Francijo, kar predsednika naredi precej nepriljubljenega (neokolonializem). 1972 Veliki nemiri po drugih volitvah, ko je zopet izvoljen profrancosko usmerjen P. Tsiranana. Nadzor prevzame vojska in generalmajor Gabriel Ramantsoa, ki se usmeri proti Franciji ter naveže na ZSSR in njene zaveznice. 1975–1992 Didier Ratsiraka (nekdanji zunanji minister) z državnim udarom vzpostavi svojo oblast. Francozi se množično odselijo, z njimi odide tudi denar, znanje in tehnologija. Ratsiraka vzpostavi socialistično vladavino, izvede obsežno nacionalizacijo in kolektivizacijo kmetijstva ter se tesno naveže na ZSSR in njene zaveznice. Napiše tudi “rdečo knjigo” vladne politike in teorije, kjer iznajde svojo krščansko varianto marksizma. 1959 Zapisana ustava. NEODVISNOST

12

1991 Množične demonstracije proti predsedniku (500.000 ljudi pred palačo, streljajo nanje in jih 100 ubijejo), ki obljubi demokratične reforme. 1992 Na referendumu sprejeta nova ustava. 1993 Prve svobodne predsedniške volitve in rojstvo t. i. Tretje republike. Zmaga Albert Zafy, ki se spoprijema s težkimi gospodarskimi razmerami, kar sproži hude socialne in politične napetosti. Obtožijo ga napak (pranje denarja, droga …) in oktobra 1996 uradno odstopi. 1997 Na veliko presenečenje vseh je ponovno izvoljen Didier Ratsiraka. 2001 Zaradi tesnega izida predsedniških volitev, na katerih je opozicijski voditelj Marc Ravalomanana premagal D. Ratsirako, skoraj pride do državljanske vojne. Nastaneta dva tabora, vendar mora D. Ratsiraka na MARC RAVALOMANANA – svojo pot do uspeha je začel s prodajo domačih jogurtov. Ko je leta ‘99 postal župan Antananariva, je bila njegova tovarna Tiko največja proizvajalka mlečnih izdelkov na Madagaskarju. Kot župan je začel čistiti mesto in postal zelo priljubljen. Za predsednika je kandidiral v okviru svoje stranke TIM (po malgaško – okrajšava za »Ljubim Madagaskar«). Obljubljal je hiter ekonomski razvoj, boj proti korupciji, zmanjšanje revščine in izboljšanje infrastrukture. Po šestmesečnem boju za “volilno zmago” je dokončno zmagal in začel z izpolnjevanjem obljub. Uvedel je novo valuto (ariary), začel popravljati ceste, se odprl tujim investitorjem. Svetovna banka je za boj proti revščini dala 30 milijonov dolarjev in odpisala 20 milijonov. dolga. Po drugi zmagi je Ravalomanana povečal moč predsednika in napovedal, da bo angleščina postala uradni jezik. Zaenkrat mu večina ljudi verjame in ga podpira. Vlada in politika danes Na Madagaskarju je v rabi predsedniški sistem. Moč predsednika se je v 40 letih skozi različne ustave spreminjala. Danes ima predsednik precejšno moč in vpliv. Država je razdeljena na 6 provinc, vsaka od teh pa na več 100 občin/skupnosti. Pomemben faktor v politiki nekoč je bilo nezaupanje obalnih ljudstev plemenu Merina iz osrednje planote, ki jim je zavladalo v 19. stoletju. To sta izkoristila zahtevo države popustiti; odide v izgnanstvo v Francijo. 2006 Ponovne volitve. Zmaga Marc Ravalomanana.

13

tako predsednik Ratsiraka kot tudi Zafy. Ravalomanana je prvi Merina predsednik. Korupcija se je razrasla za časa vladanja Ratsirake in čeprav jo danes predsednik Ravalomanana poskuša izkoreniniti, je to zelo težko, saj se uradniki s svojimi nizkimi plačami komaj preživljajo – tako jim podkupnine še kako prav pridejo. LJUDJE – MALGAŠKA PLEMENA Na Madagaskarju živi osemnajst etničnih plemen, med katerimi ni veliko kulturnih in jezikovnih razlik. Najštevilčnejši so Merina (24 %) na osrednjem višavju, sledijo Betsimisaraka (13 %) na vzhodu, Betsileo (11 %) na južnem delu osrednje planote, Tsimihety (7 %) na severnem delu osrednje planote in Sakalava (6 %) na zahodnem delu otoka. Meje med pripadniki plemen so nekdanje ozemeljske meje starih plemenskih kraljestev. Predniki prihajajo iz Indonezije, Malezije, Oceanije, Polinezije, vzhodne obale Afrike, arabskih držav, Indije, Kitajske, Evrope. Antaimoro (obalni ljudje) 3,4 % Sodijo med novejše prišleke. Znani so kot nosilci arabske tradicije in vpliva, še vedno uporabljajo tudi neke vrste arabsko pisavo. Na otok so prinesli znanje izdelave “antaimoro” papirja. Verze iz Korana uporabljajo kot amulete. Poznani so po znanju iz medicine in nadnaravnem. Antankarana (skalni ljudje) So ribiči ali lastniki čred. Voditelji prihajajo iz plemena Sakalava. Hiše navadno gradijo na lesenih kolih, dvignjene od tal. Veliko tabujev se nanaša na spol v družini: sestra ne sme prati bratovih oblačil. Noge perutnine so očetova porcija, medtem ko Merina ljudstvo odstopi ta del perutnine otrokom. Antandroy (trnasti ljudje) So tradicionalno nomadski, živijo na območju okoli Ambovombe. So temnopolti ljudje, malo oblečeni, prijazni in odprti, z lahkoto se ali razjezijo ali veselijo. Ženska igra stransko vlogo v skupnosti. Vasi so navadno obkrožene s trničjem. Do pred nedavnim so jedli zelo malo riža, glavna prehrana so bili koruza, kasava in sladek krompir. Verjamejo v “kokolampo”, duha z dobrim ali slabim vplivom. Njihove grobnice so podobne grobnicam Mahafaly ljudstva.

14

Antanosy (otoški ljudje) 2,3% Socialna struktura temelji na klanih, strogo podrejenih “kraljem”. V družinah še vedno veljajo strogi tabuji, na primer: brat se ne sme usesti na sestrino rogoznico ali je prestopiti. Veliko tabujev je povezanih z nosečnostjo: nosečnica ne sme sedeti na hišnem vhodu, ne sme jesti možganov, ne sme se pogovarjati z moškimi; ljudje, ki nimajo otrok, ne smejo prespati v njeni hiši. Ostali tabuji: sorodniki ne smejo jesti mesa na pogrebu in tisti, ki odpira grobnico, ne sme biti oblečen. Bara (ime nima posebnega pomena in izvira iz afriške besede) Včasih nomadsko pleme, ki se ukvarja z živinorejo. Moški lahko poročijo več žena in imajo izrazito glavno vlogo v družini. Zelo veliko pozornosti namenjajo “krvni zvezi” (ni povezana s krvnim sorodstvom). Stara navada, ki se je ohranila do danes, je, da moški ne more postati “pravi” moški, če ne ukrade zebuja. So plesalci in izdelovalci skulptur. Za pokope

mrtvih uporabljajo votline v gorah. Betsileo (veliko nepremagljivih)

So umetniki pri obdelovanju riževih polj. Od Merina ljudstva so prevzeli kulturo in navade (famadihana). Za moža noseče žene je tabu nositi lambo (ogrinjalo), visečo preko rame. Za družino je tabu jesti, dokler je prisoten oče ali da kdorkoli vzame v roke vilice in začne jesti, preden je

to storil najbolj časten član družine. Betsimisaraka (veliko neločljivih)

V njihovi kulturi se čuti evropski vpliv, zlasti piratski. Kultivirali so riž in plantaže vanilje. Njihova oblačila so včasih izdelana iz lokalno tkane rafije. Imajo veliko verovanj v nadnaravno: angatra (duhovi), zazavavy an-drano (morske deklice) in kalamoro (majhen divji gozdni mož, ki rad spi v hišah in krade kuhan riž). Za brata je tabu rokovati se s sestro ali za

sina, da nosi čevlje, dokler je oče še živ. Bezanozano (veliko majhnih kitk)

Ime izhaja iz načina oblikovanja las. So najbrž eno prvih ustaljenih plemen na Madagaskarju. Tako kot Merina tudi oni prakticirajo famadihano. Tudi njihove pogrebne navade vključujejo porabo ogromnih količin ruma. Mahafaly (tisti, ki delajo tabuje ali tisti, ki delajo srečo) So kmetje, pridelujejo koruzo in sladki krompir, živinoreja je v

15

drugotnem planu. So eno redkih ljudstev, ki je obdržalo samostojnost do francoske okupacije. Znani so po umetnosti izdelovanja grobnic, ki so največkrat poslikane s slikami iz vsakdanjega življenja. Imajo navado, da dobi mrtvi po smrti novo ime. Znani so po visoki stopnji ločitev, tudi do šestkrat. Merina (ljudje visoke planote) Živijo na najbolj razvitem območju in v prestolnici. So Malajsko polinezijskega porekla, z ravnimi lasmi in variirajo od svetle do zelo temne barve. Včasih so bili razdeljeni v tri kaste: plemiška kasta (andriana), svobodnjaki (hova) in sužnji (andevo), ki danes ne obstajajo več. Večina merina hiš je zgrajenih iz opek ali blata; gre za nadstropne hiše z balkoni in stebri pred njimi. Ljudje živijo v nadstropju. Večina vasi ima cerkev ali dve, katoliško in protestantsko. Merina so bili prvo ljudstvo z znanjem arhitekture in metalurgije. Sakalava (ljudje velikih dolin) So temni, s polinezijskimi značilnostmi in skodranimi lasmi. Včasih so bili največje in najmočnejše ljudstvo, vodeni s strani svojih kraljev in kraljic. So živinorejci in štejejo bogastvo v številu čred. Za nosečnico je tabu sedeti na pragu hiše ali jesti ribo. Njihove ženske imajo v skupnosti pomembnejšo vlogo od ostalih žensk v plemenih. Vezo (ribiško ljudstvo) Niso samostojno pleme, so klan Sakalav. Za plovbo daleč na morje uporabljajo male kanuje, izdolbene iz debla dreves, z malimi jadri.

16

KULTURNE ZNAČILNOSTI Fihavanana – pomeni bratstvo oziroma sprava. Gre za doseganje kompromisov in izogibanje konfrontaciji na vseh področjih življenja. Na primer, nevljudno se je pogovarjati o osebnih težavah, tudi z najbližjimi prijatelji. Nediskretnim vprašanjem se je treba za vsako ceno izogniti. Vljudnost je zelo pomembna, nestrpno in vsiljivo obnašanje je povsem nesprejemljivo. V vrstah ljudje tako mirno čakajo in se nikoli ne prerivajo, ta čas raje izkoristijo za klepet z znanci in prijatelji. Gostoljubnost je za Malgaše sveta. Hišna dolžnost je dati gostu nekaj za pod zob in za odžejat, ne glede na to, kako revni so prebivalci. Po skoraj celem otoku krožijo legende o tem, kako je bila uničena celotna vas, ker je eden od prebivalcev zavrnil kozarec vode popotniku. Seksualno so Malgaši precej liberalni. Glavni cilj poroke so otroci, ki so temelj sreče in varnosti. Nepojmljivo je, da nekdo ne bi želel imeti otrok. Ločitve so zelo pogoste. Družina je za Malgaše zelo pomembna. Vanjo spadajo tako daljni bratranci kot tudi umrli predniki. Tudi moderni Malgaši, ki ne priznavajo magične moči prednikov, smatrajo svoje umrle prednike za člane družine. Nič neobičajnega ni slikanje družine z zavitimi kostmi svojih prednikov na ceremoniji Famadihana – Obračanje trupel. Hira Gasy – spektakel z glasbo, plesom in pripovedovanjem zgodb. Približno 25 umetnikov tekmuje za nagrado za najboljši kostum. Glavni del spektakla je kabary, govorni nastop, poln pregovorov, metafor, prispodob … Sledijo pesmi in akrobatski plesi. MALAŠKA GLASBA Malgaši ljubijo glasbo in ples. Tradicionalno malgaško glasbo predstavljajo različni plesni ritmi – salegy iz plemena Sakalava (indonezijski in kenijski vplivi), afriška watsa watsa, tsapika ritem iz juga otoka in sigaoma, ki je podobna glasbi južne Afrike. Najpogostejše tradicionalno glasbilo je kiloloka (bambusova palica oziroma piščalka z eno samo noto). Valiha je glasbilo z 28 strunami različnih dolžin, ki so napete okoli lesene škatle, igra se podobno kot na harfo. Na Madagaskarju je ne uporabljajo več tako kot pogosto kot v Indoneziji in Maleziji. Od novejše moderne glasbe so najbolj priljubljene ljubezenske pesmi, ena slavnih pevk je Poopy. Še nekaj znanih glasbenikov: Jaojoby, Tiana, Mahaleo, Dama, Jerry Marcos (mojster salegy-ja).

17

KULT PREDNIKOV - RAZANA Malgaši si ne delijo samo istega jezika, ampak tudi vero v moč umrlih prednikov (razana). Verjamejo, da če se bodo spominjali prednikov, bodo le-ti posredovali v duhovnem svetu in bodo zaščitili svoje potomce na različne načine. Ti predniki imajo zanimivo moč, saj njihove želje narekujejo obnašanje družine ali skupnosti. Vera in tradicija sta združeni v znanju prednikov, to je kultura naroda. Spoštovanje do starejših in vljudnost do vseh ljudi pa je del te tradicije. Za časa življenja Malgaši nimajo take veljave, kot jo pridobijo s smrtjo – takrat postanejo visoko spoštovani predniki. VINTANA Je zakon narave, je usoda in nasprotovati ji nima nikakršnega pomena. Postavil jo je Bog in izvajali so jo predniki. Vintana je po celem otoku enaka, z malimi razlikami. Njen namen je, da ljudje vedo, kaj je priporočljivo narediti na določeni dan in kaj ne. Nekateri dnevi so dobri, drugi so slabi in če je fady (prepoved) nekaj narediti danes, je lahko za to opravilo odličen dan jutri. Vsako leto ima 12 vintan (12 mesecev), vsak mesec 28 vintan (lunarni mesec ima 28 dni) in vsak teden sedem vintan. Vsak dan v tednu je zaznamovan s svojo barvo. Barva dneva je smernica, kako spremeniti slabo usodo dneva v dobro. Za vintano skrbi “mpanandro” (»tisti, ki dela dan«), astrolog, ki naj bi bil star in siv, ker samo kot tak premore dovolj modrosti in znanja o vintani. Svetuje, kdaj je primeren čas in dan za poroko, pogreb, obrezovanje … Za vsak pomemben dogodek v življenju se malgaši posvetujejo z mpanandrom. V vsakem gospodinjstvu ima vintana točno določeno mesto na steni hiše, ki določa funkcijo in karakter. Začne se v SV kotu hiše in se giblje v smeri urinega kazalca. Vintana kroži 12 krat v letu (12 mesecev). Vintano se lahko spremeni. FADY Ukazi prednikov so izvrševani v dokaj komplicirani mreži fadijev. Običajno so to napotki v odnosu, pri nalogah, hrani, o dnevih v tednu, ko je nekaj nevarno, za živali, rastline …

18

Vsak aspekt življenja je pokrit s fadiji, ki so kot kažipoti. So nenavadni vodiči, ki pravijo, »ne po tej poti, pojdi po drugi«. In prst kaže na posledice, ki čakajo kršitelja. Fadiji so različni od družine do družine, od skupnosti do skupnosti in celo od posameznika do posameznika. Nimajo namena, da bi posamezniku okrnili svobodo, ampak mu želijo zagotoviti srečno in kvalitetno življenje. Fady je družinska tradicija, je močnejši od zgodovine. Je del jezika, malgaške mentalitete in načina razmišljanja. Če jih ne upoštevajo, doživijo (od okolice) številne neprijetnosti. Malgaši si ne izmišljajo zgodbic v zvezi s fadiji, to je zanje preveč strašljivo in nepredstavljivo, da bi počeli kaj takega. Obstajajo začasni in stalni fadiji. Stalnih se ne da preklicati. FAMADIHANA Pomeni v prevodu praznovanje obračanja trupel. Obred na otoku opravljata dve plemeni: Merina in Betsileo. Fady je – ne dotikati se trupel – in velika sramota za družino je, če pustijo mrtvega ležati v blatni lambi (ogrinjalu). Je največji finančni zalogaj za družino. Famadihano delajo vsakih tri do pet let (odvisno od želja, financ, pogostosti umiranja) v mesecu juniju, juliju ali avgustu in traja tri dni skupaj. Daje velik navdih, spodbuja težko delo in zadovoljstvo. Ljudi navda z optimizmom in veseljem, ojača upanje. Ljudje prispevajo hrano, obleko in zabavo, predniki pa se bogato oddolžijo z blagoslovom rodovitnosti, bogastva in zdravja. PONEDELJEK (ALATSINAINY) Ta dan se ne sme začeti nobenega pomembnega dela. Dan je odličen za pokope in očiščevanje (ceremonije). Barva: črna. Usoda dneva (vintana): dan žalosti in joka. Konflikti v zvezi z dediščino Fady: jesti ta dan karkoli zelenega, ali divjo ali kultivirano zelenjavo. Zaščita: če se na ta dan rodi otrok, se žrtvuje črna žival. Sulica, ki so jo uporabljali v lovu na divjega prašiča, se uporabi v boju z boleznijo, ko je nekdo “začaran”. zemlje in lastnine. Prepiri med ženo in možem. Povzročitelj bolezni in nesreč: črna perutnina.

19

TOREK (TALATA) Ta dan je priporočen za delo. Barva: večbarvna. Usoda dneva (vintana): svetel dan, dan sreče. Dan brazgotin in oznak. Dober dan za žrtvovanje in lahko delo, za flirte in šale. Povzročitelj bolezni in nesreč: progaste živali, posebej meso progastih krav. Fady: težko in naporno delo, kot na primer gradnja hiš ali postavitev vasi. Mešana hrana v kombinaciji treh živali ali treh različnih vrst zelenjave ali obrok sestavljen iz treh različnih vrst hrane. Zaščita: novorojenčka se podrgne z večbarvno perutnino. SREDA (ALAROBIA) Je hudičev, težak dan. Je dan, ko se nič ne vrne, zato ni primeren za potovanja. Je dober za pokop. Zaradi kvalitete dneva na ta dan opravljajo “famadihano”. Če na ta dan delaš na riževem polju, ni žetve. Je odličen za ceremonije očiščevanja. Barva: rjava. Usoda dneva (vintana): ženski dan. Je dan žrtvovanja, ko ženske molijo za privlačnost. Povzročitelj bolezni in nesreč: rjave domače živali. Fady: pljuča in vse vrste hrane rjave barve. Zaščita: novorojenčka podrgnejo z rjavo perutnino. ČETRTEK (ALAKAMISY) Usoda dneva je dvojna – dobra in slaba. Je dan optimizma in pričakovanj. Dober dan za poroke in tudi za začetek gradnje hiše (tako bo veliko otrok, hrane in denarja). Dan povzroča smrt v vasi. Barva: črna. Usoda dneva (vintana): dan sužnjev. Dan težav. Povzročitelj bolezni in nesreč: vse zlo tega dne prihaja od sužnjev. Fady: vzeti karkoli iz rok sužnjev. Zaščita: novorojenčka podrgnejo s črno perutnino. PETEK (ZOMA) Dan ni ne dober ne slab. Dan je odličen za pokop. Barva: rdeča (izraža moč, najpomembnejša barva, kraljeva barva). Usoda dneva (vintana): dan kraljev in plemstva. Močan dan. Dan žalosti in pokola. Povzročitelj bolezni in nesreč: rdeče stvari. Živali rdeče barve.

20

Fady: hrana narejena iz krvi. Vsa hrana, ki je narejena iz živil rdeče barve. Zaščita: rdeča perutnina se uporabi za zaščito novorojenčka. SOBOTA (ASABOTSY) Nesrečen dan za velika dela. Otekel dan (oči so po joku otekle). Dan za pokope in ceremonije. Barva: modra. Usoda dneva (vintana): dan modre lambe (modra je znak osvoboditve izpod suženjstva). Dan otrok in mladih. Dan brazgotin. Velika verjetnost poškodb v borbi. Povzročitelj bolezni in nesreč: zlo prihaja ta dan od “uročenih” otrok. Fady: hrana s katero so se igrali ali se je dotikali otroci. Zaščita: za novorojenčka se žrtvuje modro-črna perutnina. NEDELJA (ALAHADY) Narejeno v nedeljo je dobro in hitro. Je dan moči. Je najstarejši dan. Barva: bela. Usoda dneva (vintana): najboljši dan za žrtvovanje. Jutro je posebej dobro, popoldan zaznamuje zlo in pretijo nevarnosti. Povzročitelj bolezni in nesreč: bela perutnina, beli kamni, bela hrana (mleko), “obsedenost” osebe, ki ima sive lase. Fady: delati, posebno popoldan. Meso belih živali, bela hrana, mleko, kakršenkoli kontakt z belimi stvarmi. Zaščita: žrtvovana je bela perutnina za novorojenčka. Žival za žrtvovanje ni nujno vedno ubiti, največkrat je dovolj, da se z njo podrgne novorojenčka.

21

ANTANANARIVO (TANA) Glavno mesto in tudi največje mesto na Madagaskarju, ima danes približno 2 milijona prebivalcev . Zgrajeno je na dvanajstih gričih, na nadmorski višini od 1.200 do 1.400 metrov. Najvišja točka meri 2.643 m. Mesto s kolonialno arhitekturo je administrativni, politični in kulturni center države . Hiše osrednjega platoja so opečnate in nadstropne, z lesenimi stopnicami in balkončki ter posajene ob ozkih ulicah. Ime Antananarivo pomeni v prevodu “mesto tisočih bojevnikov”. Za časa francoske kolonije se je uveljavilo krajše ima Tana in se velikokrat uporablja še dandanes. Mesto je središče ljudstva Merina. Zgodovina: - prvotno mesto ljudstva Vazimba (prvotni potomci malajsko indonezijskih priseljencev) se je imenovalo Analamanga (moder gozd); - 1610 je Merina ljudstvo zavzelo mesto in kralj Andrianjaka si je dal postaviti palačo na najvišji vrh mesta (Rova); ime je spremenil v Antananarivo; - leta 1787 se je kralj Andrianampoinimerina proglasil za kralja Ambuhimange in ko je zavzel Antananarivo, je tja preselil prestolnico. Tako je prvič v zgodovini združil področja Merina ljudstva (z veščo organizacijo je pripravil podlago za združitev celega otoka, ki ga je izvedel sin Radama I.); - Francozi so ohranili prestolnico tukaj zaradi prijetnega podnebja in tudi po samostojnosti mesto ohrani status prestolnice. Mesto je danes razdeljeno na spodnje, osrednje in zgornje mesto. Središče spodnjega mesta zavzema Avenija neodvisnosti, ki se končuje z železniško postajo. Na obeh straneh avenije so arkade, kjer življenje kar kipi. Hoteli, restavracije, zastopništva, trgovinice, marketi … Od tukaj lahko opazujemo zvečer najlepše in najbolj nenavadne sončne zahode. Po stopnicah se povzpnemo v osrednje mesto , ki je finančni center. Tukaj najdemo ogromno zlatarn, butikov, hotelov, restavracij s posebno atmosfero in prekrasen park jakarand. Zgornje mesto zavzema na najvišji točki kraljičina palača Rova. Zgrajena je bila za časa kraljice Ranavalone I., zgradil jo je Jean Laborde in kasneje oblekel v kamen James Cameron. Rova je duhovni center

22

Merina ljudstva. Leta 1995 so palačo uničili ognjeni zublji in od takrat je še vedno v obnovi. Ivato je letališče, od glavnega mesta oddaljeno 14 km, do katerega vodi ena najbolj slikovitih cest. Ozke uličice, polne življenja in gostega prometa, se izmenjujejo z riževimi polji, srečujemo zebujeve vprege in ob kanalih na tleh se suši raznobarvno perilo. Ambohimanga pomeni v prevodu“modri grič”. Od tod izhaja linija kraljev in kraljic, ki so združili deželo v eno kraljestvo in prihajali v ta prijeten kotiček na oddih. Kraj ima sedem vhodov, vendar so danes nekateri že zaraščeni. Najmogočnejši vhod je na začetku vasi, katerega so včasih vsak večer zaprli z ogromnim okroglim kamnom. Tujcem vstop dolgo časa ni bil dovoljen. Danes je Ambohimanga proglašena za svetovno dediščino in zaščitena s strani Unesca. Za Malgaše je Ambohimanga sveti kraj, romarsko središče in njihov kralj je tukaj duhovno še vedno prisoten. Akamasoa je mesto, ki je nastalo na smetišču. Pobudo zanj je dal leta 1990 slovenski misijonar, Pedro Opeka, ki se je z delom tu zares izkazal: 250.000 sprejetih ljudi; 17 zgrajenih vasi z 2.000 opečnatimi hišami za 15.000 prebivalcev; 3.000 ljudi zasluži plačo z zaposlitvami, ki so jih ustvarili sami; 8.500 otrok, ki so živeli na smetišču, vsak dan hodi v šolo. Kamnolom zaposluje 750 ljudi in dobički od tega omogočajo financiranje večine vsem namenjenih zdravstvenih in drugih uslug. PEDRO OPEKA Oče Pedro Opeka se je rodil leta 1948 slovenskim staršem v Argentini. Petnajstleten se je odločil, da bo postal duhovnik. Pri dvajsetih je za dve leti prišel v Slovenijo na študij teologije. Nato je odšel na Madagaskar, kjer je kot zidar deloval v župnijah, ki so jih vodili lazaristi. Tam se je v njem dokončno izoblikovala odločitev, da bo misijonar. Na pariškem Katoliškem inštitutu je končal študij teologije. Jeseni 1975 je bil v Buenos Airesu posvečen za duhovnika in imenovan za župnika v vasici Vangaindrano na jugovzhodu Madagaskarja. Leta 1989 je bil imenovan za predstojnika lazarističnega semenišča v Antananarivu. Kljub temu pa ni mogel križem rok opazovati bede tisočih brezdomcev v predmestju malgaške prestolnice, ki so v nečloveških razmerah živeli na ulici ali na odlagališču odpadkov. Iz zaupanja in prijateljstva se je porodila Akamasoa. Leta 2006 je izšla njegova avtobiografska knjiga “Bojevnik upanja”. Še vedno živi in dela na Madagaskarju, v Akamasoi.

23

OSREDNJI PLATO ANTSIRABE

Mesto leži 170 km južno od Antananariva, na 1.500 m nadmorske višine. Ima 159.000 prebivalcev in skoraj toliko pusi-pusijev (rikš). Mesto so ustanovili norveški misijonarji leta 1872, navdušeni nad hladnejšim podnebjem in termalnimi vrelci. Francozi so ga naredili za “luksuzno” zdraviliško mesto. Ime pomeni v prevodu »prostor z veliko soli«, a soli ni nikjer; je pa ogromno poldragih kamnov. Mesto je kmetijska in industrijska prestolnica otoka, znana predvsem zaradi pivovarne. AMBOSITRA Mesto ima 28.000 prebivalcev in velja za rokodelsko in umetniško prestolnico. Tu živi pleme Betsileo. Visoke hiše so narejene iz rdečih opek, med njimi pa se skrivajo delavnice/trgovine, v katerih najdemo izdelke iz lesa, slavne pletene “cekarje”, brušene kamne in slike. RANOMAFANA Ime pomeni »vroča voda«. Za časa francoske kolonije bilo tu termalno središče. Danes je vas znana zaradi bližine nacionalnega parka (7 km od vasi), ki obsega 40.000 hektarjev; je eden najbolj popularnih parkov. Leta 1986 je bil ustanovljen z namenom, da bi zaščitili 2 redki vrsti lemurjev (zlatega bambusnega in velikega bambusnega lemurja). Bogat je z lepimi treking potmi in danes živi v njem 12 različnih vrst lemurjev. V parku živijo gekoni, kameleoni, žabe, več kot 100 različnih vrst ptic (68 endemičnih) … Od rastlinstva najdemo orhideje, praproti, palme, gigantske bambuse … FIANARANTSOA (FIANAR) Danes ima 138.000 prebivalcev in je drugo največje mesto na Madagaskarju. Ime pomeni v prevodu »kraj, kjer se uči dobro«. Leta 1830 je bilo ustanovljeno kot glavno mesto Betsileo ljudstva in prestolnica Betsileo kraljev. Podobno kot Antananarivo leži na gričih, kar daje mestu poseben čar. Je center vinogradništva in čajnih plantaž.

24

AMBALAVAO Eno najlepših mest osrednjega platoja ima 25.000 prebivalcev. Je center “antaimoro” papirja, za katerega so znanje izdelave na otok prinesli Arabci. Sprva so nanj pisali verze iz Korana. Danes ga uporabljajo za čestitke, albume, okrasne slike in senčnike za luči. Vsak torek in sredo je tukaj največji zebu (grbasto govedo) market na Madagaskarju, na poti do mesta pa lahko opazujemo ogromne črede, ki potujejo tja. Mesto je tudi izhodiščna točka za park Andringitro , ki je bil ustanovljen leta 1999. Tukaj je drugi največji vrh na otoku, Pic Boby (2.658 m). Za to območje so značilni ogromni granitni vrhovi, različne vrste endemičnih rastlin in makiji, obročkasti lemurji.

25

JUŽNI MADAGASKAR RANOHIRA

Mala vasica je izhodiščna točka za vstop v narodni park Isalo , gorski masiv iz peščenjaka, prepreden z ozkimi kanjoni. Območje je sveto za Bara ljudstvo, ki jame v pečinah uporablja za pokop prednikov. Park ima na 81.540 hektarjih veliko endemičnih rastlin (Pachypodium rosulatum, Aloe isaloenis) in različnih lemurjev (sifake, rjavi lemurji, makiji). TOLIARA (TULEAR) Mesto ima 115.000 prebivalcev, imenujejo ga tudi »belo mesto« (zaradi svetlih stavb). Postaja vodilno mesto na jugu otoka. Ime v prevodu pomeni »zasidraj tam doli«, kar je bil odgovor na vprašanje nekega mornarja domačinu: kje naj zasidram ladjo? Zaliv Sv. Avguština, ki leži malo južneje od Tulearja, je že zelo zgodaj postal privlačen za trgovce, posebej v 16. in 17. stoletju; zlasti pirati so tu našli svoj košček raja. Mesto je začelo rasti leta 1895, v kolonialnem stilu, in nima svoje plaže. Prekrasne plaže z belo mivko lahko najdemo na severnem ali južnem območju, ven iz mesta. Najbolj znane so Ifaty, Mangily in Anakao . Koralni greben je dolg 300 km. Trnasti gozd z značilnim trnastim grmičevjem, drevesi (Didierea, Euphorbia, baobab) in pticami se razprostira v okolici. Je enkraten – v svetovnem smislu. TAOLAGNARO (FORT DAUPHIN) Mesto ima danes 43.000 prebivalcev. Že leta 1504 nastane tukaj ena prvih zgradb na otoku, trdnjava, ki so jo zgradili portugalski brodolomci. Ob negostoljubnih domačinih preživijo 15 let. Leta 1642 francoska trgovska odprava dobi nalogo, da razišče nove možnosti za trgovino in ustanovitev kolonij. Za primernejše območje se izkaže tudi polotok, kjer stoji današnje mesto. Tukaj zgradijo trdnjavo in jo poimenujejo Dauphin, kar je eno od imen kasnejšega kralja Ludvika XIV. Kljub temu, da leta 1674 zaradi negostoljubnosti domačinov zapustijo območje, je že zasajena kal za kasnejšo kolonijo.

26

Mesto samo je nezanimivo, kot da bi bilo na koncu sveta, a je njegova lega toliko bolj privlačna. S treh strani je obkroženo z morjem in prekrasnimi plažami, za hrbtom pa se dvigajo zelene planine, ki ločijo trnast gozd na zahodnem delu. Plaža Libanona je med lepšimi v mestu. Tsimelahy, Andohahela narodni park je znan po triangularni palmi, edinstveni na svetu. Park je bil odprt leta 1998, ustanovljen kot model sodelovanja z lokalnim prebivalstvom.

27

VZHODNI MADAGASKAR PERINET – ANDASIBE

Andasibe narodni park (Perinet) leži na območju med Antananarivom in Toamasino. Park meri 13.000 hektarjev. V deževnem gozdu lahko opazujemo in poslušamo petje indri indrijev, največjih lemurjev na Madagaskarju. Včasih so jih opisovali kot »4 leta stari otroci, oblečeni v pandine kostime«, spuščali pa naj bi zvoke podobne »utrujenemu motorju oziroma Pavarotijevemu glasu v bolečinah«. Andasibe je mala očarljiva vas, obdana z gozdom, reko in železnico. Center vasice predstavlja par stavb – pošta, železniška postaja in nekaj cerkva. Pangalanes kanal je vodni kanal, dolg 665 km, ki preko jezer povezuje kraje od Toamasine do Vangaindrana; zgradili so ga za časa kolonije. Mirna notranja voda je veliko bolj primerna za promet kot razburkan Indijski ocean. V celoti več ni ploven. TOAMASINA (TAMATAVE) Danes je to glavno pristanišče na otoku in drugo največje mesto, ki ima 174.000 prebivalcev. Zgodovina mesta se začne s piratsko naselbino. Kasnejša živahna trgovina ga postavi za glavno pristanišče. Zaradi interesov Francije in Anglije se je njuna prisotnost ves čas izmenjevala s silo. V času francoske kolonije se razvije kot počitniško mesto in še danes je popularna počitniška destinacija med premožnejšimi Malgaši. Kolonialni stil, palme in žakarande mu dajejo svojstveni šarm. NOSY BORAHA (ILLE SAINTE MARIE) Ime v prevodu pomeni »Abrahamov otok«. Ime Ille Sainte Marie pa so mu dali francoski trgovci. Otok postane v 17. stoletju eno glavnih skrivališč piratov. Ko se malgaška princesa Bety omoži s Francozom La Bigornom, jima kralj Ratsimilaho podari otok, ki je tako že od leta 1750 pod zaščito Francije.

28

Otok je dolg 50 km in na najdaljši točki širok 7 km. Edino mesto, ki zasluži to ime, je Ambodifotatra. Je tropski otok, z neskončnimi, osamljenimi plažami, objetimi s kokosovimi palmami. Zalivi so zaščiteni s koralnimi grebeni, hribi so pokriti z bogato vegetacijo in povsod se širi omamen vonj po klinčkih. Od julija do septembra lahko opazujemo kite grbavce. Ille Aux Nattes (Nosy Nato) je še manjši tropski otoček na južnem delu Ille Sainte Marie, z 8 km obsega. Samotne bele plaže so objete z bujnim zelenjem.

29