Oskarjev Madagaskar

JUŽNI MADAGASKAR RANOHIRA

Mala vasica je izhodiščna točka za vstop v narodni park Isalo , gorski masiv iz peščenjaka, prepreden z ozkimi kanjoni. Območje je sveto za Bara ljudstvo, ki jame v pečinah uporablja za pokop prednikov. Park ima na 81.540 hektarjih veliko endemičnih rastlin (Pachypodium rosulatum, Aloe isaloenis) in različnih lemurjev (sifake, rjavi lemurji, makiji). TOLIARA (TULEAR) Mesto ima 115.000 prebivalcev, imenujejo ga tudi »belo mesto« (zaradi svetlih stavb). Postaja vodilno mesto na jugu otoka. Ime v prevodu pomeni »zasidraj tam doli«, kar je bil odgovor na vprašanje nekega mornarja domačinu: kje naj zasidram ladjo? Zaliv Sv. Avguština, ki leži malo južneje od Tulearja, je že zelo zgodaj postal privlačen za trgovce, posebej v 16. in 17. stoletju; zlasti pirati so tu našli svoj košček raja. Mesto je začelo rasti leta 1895, v kolonialnem stilu, in nima svoje plaže. Prekrasne plaže z belo mivko lahko najdemo na severnem ali južnem območju, ven iz mesta. Najbolj znane so Ifaty, Mangily in Anakao . Koralni greben je dolg 300 km. Trnasti gozd z značilnim trnastim grmičevjem, drevesi (Didierea, Euphorbia, baobab) in pticami se razprostira v okolici. Je enkraten – v svetovnem smislu. TAOLAGNARO (FORT DAUPHIN) Mesto ima danes 43.000 prebivalcev. Že leta 1504 nastane tukaj ena prvih zgradb na otoku, trdnjava, ki so jo zgradili portugalski brodolomci. Ob negostoljubnih domačinih preživijo 15 let. Leta 1642 francoska trgovska odprava dobi nalogo, da razišče nove možnosti za trgovino in ustanovitev kolonij. Za primernejše območje se izkaže tudi polotok, kjer stoji današnje mesto. Tukaj zgradijo trdnjavo in jo poimenujejo Dauphin, kar je eno od imen kasnejšega kralja Ludvika XIV. Kljub temu, da leta 1674 zaradi negostoljubnosti domačinov zapustijo območje, je že zasajena kal za kasnejšo kolonijo.

26