Oskarjev Jemen

Oskarjev Jemen

t:+ 04 201 43 38, 04 201 43 39 info@agencija-oskar.si www.agencija-oskar.si

Agencija Oskar d.o.o. Gregoriceva ulica 38 SI-4000 kranj 7

ODKRIVAJTE SVET IN DOŽIVITE VEČ z Agencijo Oskar

KAZALO SPLOŠNO O DEŽELI ...................................................................................................................................................................... 4 KRATKA ZGODOVINA ................................................................................................................................................................ 8 VERA NEKOČ... ............................................................................................................................................................................... 14 ANIMIZEM . ................................................................................................................................................................. 14 POLITEIZEM - ČAS VELIKIH KRALJESTEV ......................................................................................... 14 VERA DANES... ................................................................................................................................................................................ 14 ISLAM ............................................................................................................................................................................. 15 PET STEBROV ISLAMA . ..................................................................................................................................... 16 SANA ........................................................................................................................................................................................................ 18 STARA SANA ............................................................................................................................................................. 19 SUQ AL-MILH ............................................................................................................................................................ 19 VELIKA MOŠEJA ..................................................................................................................................................... 19 DAR AL-HAJAR ........................................................................................................................................................ 20 MARIB .................................................................................................................................................................................................... 20 STARI JEZ ..................................................................................................................................................................... 21 NOVI JEZ . ..................................................................................................................................................................... 22 TEMPLJI ........................................................................................................................................................................ 22 SHABWA .............................................................................................................................................................................................. 23 PUŠČAVA . ........................................................................................................................................................................................... 23 BEDUINI ........................................................................................................................................................................ 24 KAMELE . ....................................................................................................................................................................... 25 HADRAMAWT ................................................................................................................................................................................ 26 SHIBAM ................................................................................................................................................................................................ 27 TARIM ..................................................................................................................................................................................................... 27 VADI DOAN ....................................................................................................................................................................................... 28 MUKALLA ........................................................................................................................................................................................... 28 JUŽNO GOROVJE . ....................................................................................................................................................................... 29 IBB ..................................................................................................................................................................................... 29 JIBLA . .............................................................................................................................................................................. 29 TAIZ .................................................................................................................................................................................. 30 GORA SABIR .............................................................................................................................................................. 30 TIHAMA ................................................................................................................................................................................................ 32 ZABID . ............................................................................................................................................................................ 33 RDEČE MORJE . ........................................................................................................................................................ 33 ZAHODNO GOROVJE .............................................................................................................................................................. 34 MANAKAH .................................................................................................................................................................. 34 HAJJA . ............................................................................................................................................................................ 35 THULA ............................................................................................................................................................................ 35 KAWKABAN ............................................................................................................................................................... 35 SOQOTRA ........................................................................................................................................................................................... 36 ŽVEČENJE KATA ........................................................................................................................................................................... 37 RASTLINSTVO ................................................................................................................................................................................ 39 ŽIVALSTVO ....................................................................................................................................................................................... 40 ARABSKI JEZIK ............................................................................................................................................................................... 41 HRANA IN PIJAČA ....................................................................................................................................................................... 42 MINI SLOVARČEK ........................................................................................................................................................................ 45

SPLOŠNO O DEŽELI Republika Jemen je formalno nastala leta 1990 z združitvijo Severnega Jemna (Jemenska arabska republika – YAR) , ki se je osvobodil izpod osmanskega imperija leta 1918 in Južnega Jemna (Ljudske demokratične republike Jemen – PDRY) , ki je nastal po odhodu Angležev leta 1967. Po formalni združitvi leta 1990 je prišlo do državljanske vojne leta 1994, po kateri pride do končne združitve obeh držav. Uradno ime države: Republika Jemen (Al Jumhuriyah al Yamaniyah) Predsednik: Ali Abdullah Saleh Dan združitve: 22. maj (1990) Pravni sistem: osnovan na podlagi islamskega prava, turškega prava, angleškega prava in področnega plemenskega prava Površina: 527.970 km² (za 26,5 Slovenij); 19 provinc + provinca Sana Mejni državi: Savdska Arabija (1.458 km meje) in Oman (288 km meje) Glavno mesto: Sana (blizu 3 mio), večja mesta so še Taizz, Aden, Al Mukalla, Al Hudaydah Denarna enota: Jemenski rial (YR) ; 1 USD= 199 YR; 1 EURO= 270 YR PREBIVALSTVO: 22,23 mio (za 11 Slovenij) (2007 est.). Rodnost: jemenska ženska rodi povprečno 6,49 otrok (Slo: 1,3). Imajo enega najvišjih prirastov prebivalstva: 3,46 % letno (2007 est.). Povprečna življenjska doba: 62,52 let (moški: 60,61 let; ženske 64,54 let) Narodna pripadnost: pretežno Arabci, Afro-Arabci, Južnoazijci, Evropejci. V zadnjih letih je v Jemen pribežalo več deset tisoč beguncev iz Somalije. Uradno jih je v Jemnu 78 000, neuradne številke pa pričajo o prek milijona teh beguncev. Religija: muslimani (60 % sunitskih muslimanov – šafaistov , 39 % šiitskih muslimanov – zajdov in 1 % šiitskih muslimanov – ismailcev ), manjšine judov, kristjanov in hindujcev. Uradni jezik: arabščina Pismenost: 50,2 % (2003 est.), vendar po letu 2000 v porastu GEOGRAFIJA:

4

Jemen leži na skrajnem JZ delu Arabskega polotoka med Savdsko Arabijo na S, Omanom na V, Arabskim morjem in Adenskim zalivom na J in Rdečim morjem na V. Relief: ozki obalni pasovi, gorovja, ki potekajo vzporedno z obalami Rdečega morja (zahodna gorovja) in Arabskega morja (vzhodna in južna gorovja), planota, ki na vzhodu prehaja v puščavo in proti jugu v kompleks dolin Hadramawt. Morja: Jemen z juga obdaja Arabsko morje , z vzhoda pa Rdeče morje . Obe morji se stikata v ožini Bab al Mandab (Vrata obžalovanja). Najvišja točka: Gora preroka Shuayba: Jabal an Nabi Shuayb (3760 m) Najnižja točka: Arabsko morje (0 m) Otoki: številni otoki v Rdečem morju, med njimi so najpomembnejši otok Kamaran (v času imamata je bila tukaj britanska pomorska baza), otoki Hanish in otok Perim . V Arabskem morju pa k Jemnu spada še otok Soqotra s svojim arhipelagom. Reke in jezera: Tekočih voda je v Jemnu izjemno malo. Stalnih naravnih jezer v Jemnu ni, z zajezitvijo doline je nastalo le akomulacijsko jezero pri Maribu. Po obilnejših padavinah je moč opaziti nekaj urnih rečic in jezer, ki pa kmalu poniknejo v presušeno zemljo. Podnebje: Jemen ima podobne podnebne značilnosti kot afriške države na podobni zemljepisni širini, vendar zaradi topografskih karakteristik Jemen nikoli ni bila dežela pomanjkanja. Visoke gore ujamejo vlago vetrov iz morij, ki obdajajo deželo. Rezultat je izjemna rodovitnost dežele, ki so jo zato imenovali zelena zemlja Arabije . Življenje v Jemnu je odvisno od poletnega indijskega monsuna , ki mora prinesti zadostno količino poletnih padavin iz juga in JZ. Pravi monsun zajame le najbolj zahodni del dežele: Al Mahra. Na drugih območjih so padavine bolj neredne. Zime so suhe: zimski monsunski veter , ki piha iz severa in SV, prinaša hladen in suh zrak iz centralne Azije. Raznolika topografija Jemna je vzrok za različna podnebna območja: celinsko v zahodnih gorah, tropsko v ravnici Tihama ob Rdečem morju, puščavsko na območju puščave, polpuščavsko na vzhodu, v pokrajini Hadramawt. GOSPODARSTVO: Do leta 1990 je bil Jemen ena najrevnejših držav na svetu. Odkritje nahajališč nafte pa je vzpodbudilo njegovo gospodarsko rast; med leti 2000 in 2006 je bila povprečna letna gospodarska rast 3,5 %. Jemen

5

je leta 2002 prejel veliko mednarodne denarne pomoči za ekonomski razvoj, vendar le te ne izkorišča smotrno zaradi korupcije, velike rasti prebivalstva in notranje politične neenotnosti. Novembra 2006 pa je bilo s strani arabskih držav in nekaterih evropskih držav Jemnu odobrena pomoč v visini 4,7 milijarde USD. Naravni viri: nafta, ribe, kamena sol, rodovitna zemlja, marmor, premog, baker, zlato, nikelj. Imajo velike zaloge zemeljskega plina , ki naj bi jih začeli izkoriščati l. 2008. Bruto državni dohodek: 1000 USD na prebivalca (Slovenija 19.000 USD) (2007 est.). Zaposlovanje: večina prebivalstva živi od kmetijstva in vzreje živali; storitve, trgovina, gradbeništvo, industrija, 35 % stopnja nezaposlenosti Kmetijstvo: glavni pridelki: žitarice, sadje, zelenjava, kat (rahlo narkotična rastlina), kava, bombaž Živinoreja: živina (ovce, koze, krave, kamele), perutnina, ribe Industrija: naftna industrija, tekstilna, plastična, živilsko-predelovalna industrija, drobna obrt, cementarne, popravljanje trgovskih ladij Izvoz: nafta, kava, suhe in soljene ribe … na Kitajsko, Indijo, Tajsko, Južno Korejo, ZDA, Švico ... Uvoz: hrana, živali za vzrejo, strojna oprema, kemikalije … iz ZAE, Kitajske, Savdske Arabije, Švice, Kuvajta ... Največja pristanišča: Aden, Al Hudaydah, Al Mukalla Turizem: po letu 2003 ena najbolj perspektivnih godpodarskih panog, ki pa je občasno v upadu zaradi notranjih nemirov Okoljski problemi: onesnaženje, pomanjkanje vodnih virov VOJSKA: sestava vojske: pehota, specialne enote, mornarica, zračne in zračno obrambne sile, predsedniška straža; služenje vojaškega roka ni več obvezno.

PRAZNIKI: 1. Državni prazniki (po našem koledarju) - Dan združitve: 22. maj (1990) - Dan zmage: 7. julij (1994)

6

- Dan revolucije (na jugu – po njej nastanek Ljudske demokratične republike Jemen – PDRY): 14. oktober (1967) - Dan neodvisnosti Ljudske demokratične republike Jemen (PDRY) od Velike Britanije: 20. november (1967) - Dan revolucije (na severu – po njej nastanek Jemenske arabske republike – YAR): 26. september (1962) - Praznik dela: 1.maj 2. Prazniki po luninem koledarju – muslimanski prazniki (se vsako leto premikajo glede na naš koledar) Ramadan – post, ki traja en mesec Aid al-Fitr – tridnevno praznovanje ob zaključku ramadana (sladkorni praznik) Aid al-Adha – nakazuje konec vsakoletnega romanja v Meko, daruje se ovce v spomin na Abrahamovo pripravljenost, da bo žrtvoval sina (žrtveni praznik)

7

KRATKA ZGODOVINA Jemen je bil v preteklosti prav gotovo mnogo bolj slaven kot danes, preobrati zgodovine pa so ga postavili med danes najmanj razvite države na svetu. Glede na tradicijo je Jemen eno najstarejše naseljenih območij na svetu. Noetov sin Sem velja za ustanovitelja mesta Sana. Ne moremo vedeti, ali je to zgodovinska resnica ali le lokalno prepričanje, vsekakor pa kamnita orodja iz paleolitika, ki so jih našli na obeh straneh ožine Bab al-Mandab, nakazujejo, da so prve človeške selitve ljudi iz vzhodne Afrike dosegle Jemen že vsaj pred 40.000 leti. Zadnja tri tisočletja zgodovine Jemna, o katerih obstajajo pisni viri, pa lahko v grobem razdelimo na štiri obdobja: pred-islamsko obdobje , obdobje, ko je Jemen ena izmed provinc velikega islamskega imperija, čas kolonializma in pa 20. stoletje, ko se po odhodu tujih sil oblikujeta dve državi, severni in južni Jemen ter se združita v republiko leta 1990 . PREDISLAMSKO OBDOBJE (1000 pr. n. š.–6 st. n. š.) Najzgodnejša civilizacija v J Arabiji je obstajala že več kot tisoč let pred Kristusom. To obdobje zaznamujejo velika kraljestva , ki so se razvila vzdolž rodovitnih dolin, oaz, prek katerih je potekala tudi znamenita trgovska pot, imenovana tudi pot kadil in dišav. Kmetijstvo v rodovitnih dolinah in trgovina sta bila glavna vira bogastva, ki je tem kraljestvom dajal moč pred prebivalci ostalih območij. Najbolj blagovno donosni dobrini sta bili smoli dreves vrst COMMIPHORA ali mira in BOSWELLIA ali frankincense , ki rasteta le na J obalah Arabije in S obalah Afriškega roga. Obe smoli sta se posušeni uporabljali kot kadilo za različne namene. Kadila so bila zelo cenjena zaradi prijetnega vonja in ritualne vrednosti pri mnogih kulturah. Egipčanski viri omenjajo kadilo v 15. st. pr. n. š.; olje mire so uporabljali za odišavljenje kraljevih mumij. Za tovorjenje so uporabljali osle in mule, od 11. st. pr. n. š. dalje pa tudi kamele, ki so bile učinkovitejše, saj so brez počitka lahko prehodile daljše razdalje in porabile manj vode.

8

Med kraljestvi ob trgovski poti je bila najpomembnejša kraljevina Saba , ki je obstajala vsaj 14 stoletij od 1000 pr. n. š. dalje. To cvetoče kraljestvo je prvič omenjeno že v Stari zavezi, ko je kraljica Bilkis v 10. st. pr. n. š. obiskala kralja Salomona. Prvotno središče kraljevine je bilo v Sirwah, nato so prestolnico preselili v Marib. Kmetijsko bogastvo Sabe je temeljilo na znamenitem jezu v Maribu, ki je bil zgrajen v 8. st. pr. n. š. in je bil v uporabi prek 1000 let. Rivalska kraljestva ob trgovski poti so bila: Najran, Awsan, Kataban . V 2. st. pr. n. š. se pojavi še kraljestvo Himjar , ki je ležalo izven trgovske poti, a bližje ožini Bab al Mandab. Napredek znanosti v pomorstvu omogoči vzpon Himjaritov nad Sabejce, ki so doživeli zaton zaradi opustitve kopenskih poti. Območje so poskušali zavzeti tudi zunanji sovražniki: neuspešno so poskušali osvojiti deželo Rimljani med leti 25 in 24 pr. n. š. V 2. st. n. š. pa je Etiopijcem uspelo zasesti regijo za nekaj desetletij. Takrat so Sabejce že zamenjali Himjariti, ki so okoli leta 190 n. š. pregnali Etiopijce. Le ti ponovno vpadejo leta 525 n. š. Z zunanjimi vpadi in misijonarskimi pohodi v Jemen prodreta krščanstvo in judovstvo, in ko vladajoči sloji sprejmejo monoteistično vero, stari bogovi Sabe počasi potonejo v pozabo. Etiopijci, ki so bili kristjani, so med 4. in 6. stoletjem zgradili mnogo cerkva na tem območju. Za dokončen konec Sabejskega kraljestva šteje leto 570, ko se poruši znameniti maribski jez in se prebivalci razselijo po celotnem južnem delu arabskega polotoka. ISLAMSKI JEMEN V boju proti Etiopijcem so Himjaritom priskočili na pomoč Perzijci , ki zatem v Jemnu nekaj desetletij vladajo. Leta 628 perzijski guverner Jemna sprejme muslimansko vero in kmalu mu sledi ves Jemen. Islam se je v Jemnu širil zelo hitro zaradi velike moči lokalnih veljakov – šejkov, katerim so vedno sledila njihova plemena. Prve mošeje so v Jemnu zrasle še za časa življenja preroka Mohameda (Sana, Zabid). Ko se prestolnica islama preseli v Damask in kasneje v Bagdad, Jemen začne izgubljati na pomembnosti in ostane le ena od provinc velikega islamskega imperija. V tem času je bilo v Jemnu mnogo malih, pol odvisnih kraljestev: ZIJADIDI (818–1018): Območje J Tihame je po letu 820 približno dve

9

stoletji pripadalo dinastiji Zijadidov, s centrom v Zabidu, mestu učenosti, ki je slovelo po svoji univerzi, kjer so poučevali poleg sunizma (vere) tudi vsa ostala znanja takratnega sveta. ZAJDI (897–1962): V začetku 10. stoletja pa se na severu oblikuje dinastija Zajdov, ki je najbolj zaznamovala jemensko zgodovino. To je bila organizirana in stabilna država, ki je obvladovala območje današnjega severnega Jemna in je obstajala vse do revolucije leta 1962, ko so ubili zadnjega zajdskega imama, imama Ahmada . NAJAHIDI IN SULAJHIDI (1012–1138): Po zatonu dinastije Zijadidov leta 1012 pa oblast nad Tihamo prevzame osvobojeni suženj Nadžah in to pomeni začetek dinastije Nadžahidov, s centrom v Zabidu . Istočasno pa v sosednjih gorah začne vladati ismailska dinastija Sulajhidov (1046–1138) , ki jo je najbolj zaznamovala vladavina ženske, kraljice Arwe , ki je vladala iz Jible . AJUBIDI (1173–1228): Po zatonu Nadžahidov in Sulajhidov sledi kratko obdobje nereda. Približno pol stoletja jugu današnje države vlada egipčanska dinastija Ajubidov, medtem ko sever ostane v rokah Zajdov. RASULIDI (1228–1454): V sredini 13. stoletja se s središčem v Taizu oblikuje zelo napredna dinastija Rasulidov, ki vladajo večini Jemna, od Hadramawta do Meke. Čas vladanja Rasulidov je čas razcveta in napredka na področju arhitekture, znanosti, poljedelstva ... TAHIRIDI IN KATIRIDI (1454–1517): V 15. stoletju sta Rasulide na vzhodu zamenjali rivalski dinastiji Tahiridov in Kathiridov, ki sta tekmovali za obvladovanje mest ob bivši karavanski poti. Država Kathiridov je obstajala do revolucije na jugu leta 1967 in skupaj z dinastijo Zajdov predstavlja najdaljšo jemensko dinastijo, ki se je ohranila do 20. stoletja. ČAS KOLONIALIZMA (od 1507 dalje) Vdor tujih sil se začne s Portugalci , ki leta 1507 zavzamejo otok Soqotra . To vzpodbudi egipčanske vladarje Mameluke , ki skušajo zaščititi svoja interesna območja v Južni Arabiji. Mamelukom so na pomoč prihiteli Turki , ki so jih oborožili z modernim strelnim orožjem, vendar pa leta 1517 Mameluki sami padejo v roke Osmanov. PRVA OSMANSKA OKUPACIJA (1517–1636) je trajala približno stoletje in je zajela večino velikih mest: Sano, Taiz, Aden. Za Jemen so bili to težki časi, vendar hkrati ekonomsko napredni, saj se takrat razvije velika trgovina

10

s kavo. Osmanska zasedba se je končala leta 1636, ko so zajdski imami deželo osvobodili Turkov in približno 200 let vladali velikemu območju od Hadramawta na V, do Asirja na S. Obdobje je zaznamovala velika trgovina s kavo , ki pa je upadla, ko so sadike kave leta 1740 pretihotapili iz dežele in jo začeli gojiti tudi drugod. Zajdi so se spopadali tako z zunanjimi (Savdijci na S) kot tudi notranjimi sovražniki. Na jugu se je sultan iz Lahija, pokrajine V od Adna, osvobodil izpod zajdske oblasti in to je pomenilo začetek formiranja dveh neodvisnih jemenskih držav v 20. stoletju. ANGLEŽI (1839–1967): V 19. stoletju so svoje interese po regiji izrazili Angleži in leta 1839 zavzeli Aden , pomembno pristanišče na glavni pomorski poti. Mesto je postala utrdba angleškega radža iz Indije. Angleži so sklepali pogodbe z lokalnimi šejki na jugu in si tako priključili okoli 20 državic, ki so tvorile t. i. Južno Arabski protektorat Velike Britanije. DRUGA OSMANSKA OKUPACIJA (1849–1919): Takrat so se v Jemen spet vrnili Turki in po odprtju Sueškega prekopa leta 1869 okrepili moč v regiji, vendar zaradi slabe in zatiralske uprave ter uporov lokalnih šejkov večine gorskih utrdb Turki niso nikoli zavzeli. Leta 1905 se je oblikovala t. i. violet line , meja med območjem, ki so ga obvladovali Angleži, in tistim, ki so ga obvladovali Turki, in ta meja je sovpadala s kasnejšo mejo med severnim in južnim Jemnom. UPOR ZAJDOV (1904): Zajdi so se leta 1904 organizirali in porazili skoraj vse turške vojaške enote. Turki niso popustili, od leta 1911 dalje pa so Zajdom pod vodstvom imama Yahye dali popolno avtonomijo v jemenskem hribovju, dokončno pa so se umaknili iz Jemna leta 1919, ko je po 1. svetovni vojni razpadel veliki Osmanski imperij. Država je ostala imamu Yahya, ki je postal kralj Jemna. JEMENSKI IMAMAT IN NASTANEK 2 JEMENOV Novo nastala država, kraljestvo Jemen, se je spopadala s sovražniki. Savdijci so imeli svoje interese v Tihami, Britanci tudi po odhodu Turkov niso opustili interesov po S delu države. Leta 1948 notranji nasprotniki ubijejo imama Yahyo. Nasledil ga je najstarejši sin Ahmad , prestavil prestolnico iz Sane v Taiz in državo začel odpirati navzven (uporabil je tujo pomoč, začel razvojne programe, vzpostavil diplomatske odnose z Britanci, ZDA in Egiptom). Kljub temu je bil Jemen v začetku 60 let najbolj srednjeveška država na svetu, saj v državi ni bilo tlakovanih cest, tovarn, jemenskih zdravnikov, nobenih šol

11

razen koranskih, nobene zakonodaje razen šeriatskega prava ... USTANOVITEV JEMENSKE ARABSKE REPUBLIKE – YAR: imam Ahmad ostane na oblasti do 1962 , ko so nanj izvedli atentat. Skupina vojaških oficirjev pod vplivom Naserjevega arabskega nacionalizma je izvedla državni udar in ustanovili so Jemensko Arabsko Republiko – YAR . Sin imama Ahmada, Muhammad al Badr, pa ne odneha in začne se osemletna državljanska vojna med republikanci in rojalisti, ki se je se končala leta 1970 z izgonom imama in ustanovitvijo Jemenske Arabske Republike (YAR), ki jo prizna tudi Savdska Arabija. LJUDSKA DEMOKRATIČNA REPUBLIKA JEMEN – PDRY: Medtem je bil jug v britanskih rokah, vendar se Britanci za deželo niso posebej zanimali. V šestdesetih letih se je v regiji že porajal nacionalistični duh in začeli so se upori proti britanski nadvladi . Nacionalistično gibanje je še vzpodbudila revolucija 1962 na severu. Britanci so se 1967 umaknili in 30. 11. 1967 je bila bivša britanska kolonija razglašena za neodvisno, nastala je Ljudska demokratična republika Jemen (PDRY) . Nova republika se je po odhodu Britancev znašla v težki situaciji. Težave je še poslabšalo zaprtje Sueškega prekopa, kar je zmanjšalo pomembnost adenskega pristanišča. Država je bila sposobna preživetja le ob ekonomski podpori komunističnih držav, še posebej Sovjetske Zveze, Kitajske in V Nemčije. DVA JEMNA Obe neodvisni državi, sta se znašli pred težkimi pogoji izgradnje moderne države in sta se morali zanesti na tujo pomoč: PDRY je dobivala pomoč skoraj izključno iz V bloka; medtem, ko je YAR dobivala razvojno pomoč iz Savdske Arabije, od Z držav in Sovjetske zveze. Vedno več je bilo teženj po izgradnji skupne države, vendar so določeni problemi vedno ostali nerazrešeni. Leta 1978: na severu postane predsednik Ali Abdullah Saleh, ki državi vlada še danes. Država je pod njegovim vodstvom uživala obdobje stabilnosti v osemdesetih letih. Saleh je bil trikrat izvoljen za predsednika v obdobju petih let. Razpad Sovjetske zveze: Konec osemdesetih let se je močno spremenila svetovna politika. Prišlo je do razpada Sovjetske zveze in neizbežen propad sovjetske ekonomije je zaustavil ideološko in finančno pomoč Moskve zaveznicam – državam 3. sveta. To je pomenilo bankrot tudi za PDRY, ki se je na pomoč obrnila lahko le k svoji severni bratski sosedi YAR.

12

Odkritje naftnih polj: Poleg ekonomske krize PDRY in globoke želje jemenskega ljudstva, je bil še en razlog za združitev – nafta, ki so jo našli na puščavskem delu med državama, kjer je bila meja neoznačena. Ko sta se voditelja obeh držav odločila za načrt združevanja je prišlo do hitre združitve kljub nasprotovanjem znotraj države (verska elita severa je v mošejah razširjala antipropagando proti posvetnemu južnem delu). ZDRUŽENI JEMEN 22. maja 1990 so razglasili republiko Jemen z začasno ustavo. Sana je postala politična prestolnica, Aden pa ekonomska. Predsednik YAR Ali Abdulah Saleh je nadaljeval s predsedovanjem skupne države, podpredsednik je bil iz PDRY, premier nove države je postal bivši predsednik PDRY, Haidar Abu Bakar al Attash. Država je predstavljala prvi poskus demokracije na Arabskem polotoku. Med zalivsko krizo leta 1990 in 91 se je Jemen nerodno postavil na stran Iraka, kar mu je zamerila Savdska Arabija. Savdijci so tako pregnali vse Jemence iz države in državi zaustavili ekonomsko pomoč. Povečani ekonomski problemi so povzročali trenja med vladajočimi strankami. Moč je bila razdeljena med predsednikovo stranko (Ljudski splošni kongres – PGC) in Jemensko Socialistično stranko (YSP) iz juga. Po volitvah se je priključila še tretja stranka: Jemenska skupščina za preoblikovanje (Islah), ki je zastopala interese plemen in religiozna stališča. Konflikt sta poosebljala predsednik in podpredsednik. Razmere so zaostrili še beduini, ki so ugrabljali džipe in zahtevali podkupnino od vlade za ugrabljene delavce na naftnih poljih. Jemensko ljudstvo je sprejelo demokracijo, njihovi voditelji pa še niso bili pripravljeni nanjo. Vojna je bila pričakovana. Ključen nerešen element je bila vojska, ki je bila še vedno ločena na dva tabora, ki sta obstajala v vsakem večjem mestu. DRŽAVLJANSKA VOJNA: Leta 1994 je prišlo do 70-dnevne državljanske vojne , ki se je končala dne 7. julija, ko so zatrli upor na jugu. Predsednik Saleh je oprostil “odcepiteljem”, prizaneseno ni bilo le 16 voditeljem. Druge parlamentarne volitve 1997 so potekale gladko. Še danes je predsednik Saleh, kateremu se mandat izteče leta 2013. Glavni problem danes je javno nezadovoljstvo zaradi neučinkovite vlade in počasnega ekonomskega razvoja. Delno so rešili problem beduinov, medtem ko problem neposlušnih plemen (Marib in Al Jawf) ostaja nerešen. Kljub temu je Jemen danes bolj stabilen kot kdajkoli prej.

13

VERA NEKOČ... ANIMIZEM

Za prva verovanja na Bližnjem vzhodu, kot tudi na območju Jemna, je značilen animizem , verovanje v duhove, ki naj bi se skrivali v kamnih, izvirih vode, grobovih, starih ruševinah, pokopališčih, predvsem pa na prostorih z vodo in bujnim rastlinstvom. Prva ideja o bogu naj bi bila, da obstaja en sam bog. Kmalu se mu pridružijo še bogovi sonca, lune, Venere, torej celoten panteon bogov, kot poosebljanje naravnih sil. Čaščenje svetnikov in herojev sočasno privede do situacije, kjer je imelo praktično vsako pleme svoje bogove, ki pa so bili povezani s triado bogov (bog lune, bog Venere in bog sonca). POLITEIZEM - ČAS VELIKIH KRALJESTEV Politeizem vlada tudi na območju današnjega Jemna v začetku njegove opisane zgodovine (1000 let pr. n. š.). Vsa stara kraljevstva, ki so obstajala ob karavanski poti (Sabejci, Minejci, Hadramawti, Qatabani ...) in pa tudi etiopska kraljestva onkraj Rdečega morja, ki so obstajala sočasno (Damt, Aksum), so imela enak panteon, ki je temeljil na planetarnem zvezdnem sistemu. Vrh panteona, glavno božanstvo, je predstavljal bog lune – Almaqah (oz. Ilumquh ), ki so ga povezovali z uničevanjem, močnim deževjem, nevihtami in poplavami. Simboli boga lune so bili luna, kozorog (vrsta divje koze) in kasneje bik. Za Sabejce je bila Almaqah uradni bog države in Sabejci so se imeli za njegove potomce. Drugi bog v panteonu je bila boginja sonca Dhat Himyan ali Dhat Badan ali Shamsa . Tretje božanstvo panteona je bil bog Venere: Athtar , ki je bil bog rodovitnosti, rahlega dežja, izvirov, hkrati pa tudi bog vojne. VERA DANES... V prvih letih širjenja islama, je Jemen pod vladavino Perzijcev. Perzijski guverner mesta Sane, Badhan, je leta 628 sprejel muslimansko vero. Istega leta sta v Medino odpotovala tudi poglavarja dveh velikih

14

jemenskih plemen na območju Tihame (ravnica ob Rdečem morju), ki sta bili stalno v sporih. Poglavarja se soočita z novo vero, jo sprejmeta in jo kasneje začneta širiti v svojih plemenih. Ker je bila celotna Jemenska družba plemensko organizirana, se je vera zelo hitro razširila, saj ko jo je sprejel poglavar, mu je hitro sledilo celo pleme. Širjenje muslimanske vere je torej potekalo še v času življenja preroka Mohameda in Jemenčani so zato eden najstarejših muslimanskih narodov. Sam prerok Mohammed je bil zato Jemnu zelo naklonjen in je ukazal zgraditi v Jemnu prve mošeje. Tako so med leti 628 in 630 n. š. (6-8 let po hidžri) nastale v Jemnu 3 mošeje: v Sani, v Zabidu in v vasici blizu Taizza, Al Janad. Nastale so po zgledu mošeje v Medini, so preproste, z odprtim notranjim dvoriščem in pokritim delom, kjer se nahaja mihrab – niša, obrnjena v smeri proti Meki. Prvo muslimansko vojsko so sestavljali prav Jemenčani, ki so torej imeli veliko vlogo pri širjenju islama na območja drugih, danes muslimanskih dežel. Tudi na daljni vzhod (v današnjo Indonezijo, Malezijo) so muslimansko vero prinesli jemenski trgovci iz pokrajine Hadramawt na vzhodu Jemna. V Hadramawtu je bila vera zelo močna, saj je bil v tamkajšnjem mestu Tarim tudi eden izmed najpomebnejših centrov poučevanja muslimanske doktrine sunizma – šafaizma. Jemenci so islam torej sprejeli v najbolj prvotni obliki, še v času življenja preroka. Prav zaradi tega in pa zaradi geografske odmaknjenosti dežele je muslimanska vera v Jemnu ostala skozi 14 stoletij praktično nespremenjena. Danes Jemen velja, v smislu predanosti veri, za eno najčistejših muslimanskih dežel in znan je rek, da so najbolj muslimanski muslimani prav v Jemnu. Vera ne samo da oblikuje duhovnost Jemencev, temveč je prisotna v vseh pogledih vsakodnevnega življenja skupnosti, saj že od preteklosti na njej sloni celotna tradicija. ISLAM Beseda islam pomeni poslušnost in mir s predanostjo božji volji. Islam pomeni podreditev bogu, musliman pa tisti, ki je podrejen bogu. Pripadniki islama se imenujejo muslimani, kar pomeni pokorni. Na svetu je približno 1,3 milijarde muslimanov; največ jih živi na Bližnjem vzhodu, v severni Afriki in v nekaterih delih Azije. Islam je za krščanstvom druga najbolj razširjena religija, število vernikov pa se najhitreje povečuje. Muslimani imajo nekatere nazore o bogu in zgodovini enake kot judje in kristjani. Najpomembnejši dogodek v muslimanski zgodovini je razodetje božje besede Mohamedu v začetku 7. stoletja.

15

Mohamed se je rodil okrog leta 570 v Meki , ki leži v današnji Savdski Arabiji. Meka je bila romarsko središče za različne vernike, ki so častili mnogo bogov, kipce, idole ... Abrahamova vera v enega boga, ki je bila nekoč razširjena v Arabiji, se je sčasoma izgubila. Mohamed se je večkrat umaknil v votlino na gori Hiri v bližini Meke, kjer je v miru premišljeval. Ko je bil star okrog 40 let, je doživel prvo razodetje. Bog ga je nagovoril prek nadangela Gabrijela in mu povedal, da je izbran za njegovega poslanca in naj ljudem pripoveduje. Od takrat dalje je Mohamed doživljal razodetja in sporočilo prenašal ljudstvu. V Meki je začel Mohamed širiti svoje osrednje sporočilo , da “ni boga razen Boga” (Boga imenuje Alah, kar v arabščini pomeni edini bog). Ljudi je kmalu začel zanimati njegov nauk, vendar so se politični voditelji zbali njegove priljubljenosti in mu začeli sovražno nasprotovati. Ogrožena sta bila njihov način življenja in ekonomski položaj, saj je Mohamed razglašal, da so pred bogom vsi enaki, in ljudem dajal napotke za življenje, ki so bili močno drugačni od tedanjih navad. Končno so bili pritiski tako močni, da je Mohamed leta 622 s skupnostjo svojih privržencev zbežal v Medino. Potovanje je znano kot hidžra ali selitev in je tako pomemben dogodek, da muslimani z njim začenjajo svoje koledarsko štetje. Po islamskem koledarju smo zdaj v 15. stoletju. Dve leti pred Mohamedovo smrtjo (leta 632), so muslimani zavzeli Meko in jo razglasili za središče islama. Mohamed ni imel moških potomcev, zato vlogo voditelja skupnosti prevzame njegov najboljši prijatelj Abu Bakr, ki je bil prvi kalif. Najpomembnejši so prvi štirje kalifi: Abu Bakr, Omar, Osman in Ali, ti so muslimansko vero razširili čez ves Arabski polotok. Sredi 7. stoletja se je islam razširil od Atlantskega Oceana do Indije, kalifi pa so se preselili v tedanja kulturna središča: najprej v Damask, pozneje v Bagdad, Kairo in Istanbul. PET STEBROV ISLAMA Muslimanska vera temelji na popolni predanosti vernikov bogu. Predani muslimani se v vsakdanjem življenju držijo petih načel islama, znanih pod imenom pet stebrov islama: veroizpoved, molitev, dajanje miloščine, post in romanje v sveto mesto Meko. Veroizpoved ali šahada: Osnova muslimanskega verovanja je izjava pripadnosti veri. Izražena je v besedah: Ni drugega boga razen Boga in

16

Mohamed je njegov prerok. Kdorkoli ta stavek ponovi v prisotnosti dveh muslimanov in vanj tudi veruje, postane musliman. Molitev ali salat: Ritual molitve, čaščenje boga, je bistveni del vsakdana vsakega vernika. Muslimani molijo petkrat dnevno in sicer ob zori, ob sončni 12, ob sončni 15, ob sončnem zahodu in ko se znoči. Pred molitvijo se muslimani ritualno umijejo. Med molitvijo so vsi verniki obrnjeni proti Meki, molitev pa poteka tako, da se verniki klanjajo, s čimer izražajo popolno ponižnost pred bogom. Vsaj enkrat tedensko (petkova opoldanska molitev) naj bi se vsi verniki udeležili molitve v mošeji. Zakonita miloščina ali zakat: Vsak musliman, ki to zmore, naj bi namenil 1/40 letnega dohodka pomoči potrebnim. Gre za nekakšen socialni sistem islama, kajti muslimani s tem izražajo svojo odgovornost do soljudi v družbi. Zavedajo se, da bodo lahko že naslednji dan oni potrebni pomoči. Tako dobljen denar zbirajo določene dobrodelne organizacije, ki ga dodeljujejo pomoči potrebnim. Enomesečni post ali saum: Muslimanski post je bolj poznan pod imenom ramadan. Takrat muslimani med sončnim vzhodom in zahodom ne uživajo hrane, ne pijejo, ne kadijo, nimajo spolnih odnosov in naj ne bi smeli imeti niti pregrešnih ali slabih misli. Med postenjem naj bi ljudje občutili kar čutijo revni ljudje, ki nimajo za vsakodnevno hrano. Ramadan je čas, ko naj bi se ljudje obrnili vase, razmišljali o sebi, problemih in bili bolj povezani z družino. To je tudi čas za učenje Korana, samodiscipline in dobrodelnosti. Romanje v Meko ali hadž: Največja želja vsakega muslimana je, da bi vsaj enkrat v življenju romal v Meko in obiskal svetišče Kabo. Meka je sveti kraj muslimanov in svetišče Kabo naj bi zgradila Abraham in njegov sin Ismail. Romanje v Meko poteka v zadnjem, dvanajstem muslimanskem mesecu in takrat v Meko potuje štiri milijone vernikov. Gre za skoraj enomesečno romanje in med tem časom obiščejo tudi druge pomembne kraje v bližini. Vernikom, ki opravijo hadž, se izbrišejo vsi dotedanji grehi. Romanje lahko opravijo tudi v drugem obdobju, vendar je tako romanje vredno manj in ne velja za hadž.

17

SANA Legenda pravi, da je Sana eno najstarejših mest na svetu, mesto naj bi ustanovil sin preroka Noeta – Sem (Semovo mesto – Sana). Beseda sana pa naj bi v starem sabejskem jeziku pomenila tudi “utrjeno mesto”. ZGODOVINSKI PREGLED: ČAS VELIKIH KRALJESTEV (10. st. pr. n. š.–6. st. n. š.): Glede na ustno izročilo naj bi v času sabejskega in himjaritskega kraljestva v Sani obstajala ogromna palača Ghumdan, ki naj bi imela 20 nadstropij, bila okrašena z dragimi kamni in imela streho iz tako finega alabastra, da je kralj lahko opazoval ptice, ki so letele nad palačo. Danes je moč v Sani videti le del starega zidu, ki naj bi bil del nekdanje palače. 6. st. n. š.: Sana je bila prestolnica velikega kraljestva Himjaritov že v 6. stoletju in takrat naj bi v mestu stala veličastna katedrala, ki je bila romarski center kristjanov južne Arabije, od katere pa žal ni ostalo ničesar. Konec 6. stoletja: deželo zavzamejo Perzijci 628: Jemenci sprejmejo islam in začnejo z gradnjo velike mošeje po naročilu preroka Mohameda – zgrajena je bila še za časa njegovega življenja in še danes kraljuje sredi starega suka. 901–1948: Zajdi prvič proglasijo Sano za prestolnico in jo s prekinitvami držijo vse do l. 1948 1548–1636: mesto prvič zavzamejo Turki 1872–1911: mesto drugič zavzamejo Turki 1911: Zajdi spet zasedejo Sano, ki postane l. 1918 glavno mesto Kraljestva Jemen 1948: Imama Yahya ubijejo njegovi nasprotniki: skupina Svobodni Jemenci. Njegov sin imam Ahmad prestavi prestolnico Zajdov v Taiz. 1961: Na imama Ahmeda so izvedli atentat, vendar ne umre takoj. 1962: Imama Ahmad umre za posledicami atentata. Nasledi ga sin Mohammad Al Badr, ki pa z državnim aparatom ni znal ravnati kot njegov oče. V Sani se začne revolucija. Osebna straža imama se obrne proti njemu, sledi državni udar in razglasitev YAR (Jemenska Arabska Republika) s prestolnico Sano. Imam se umakne v hribe in začne 8-letno

18

državljansko vojno proti republikancem. 1967: Rojalisti, podporniki imama, poskušajo osvojiti Sano, 70 dnevno obleganje se neuspešno zaključi. Po končani vojni prebivalstvo začne naraščati: leta 1962 je mesto štelo 55.000 prebivalcev, sredi osemdesetih poraste prebivalstvo na 500.000 ljudi 1990: združitev S in J Jemna, Sana postane glavno mesto nove države. Rast prebivalstva se ne ustavi: leta 2000 šteje Sana 1.300.000 ljudi. 2007: Sana’a ima že prek 2,5 mio ljudi. STARA SANA Razen nekaj novosti (obnovljeno obzidje, tlakovane ulice, urejena oskrba z elektriko, vodo, kanalizacija) je stara Sana še prav taka, kot je bila pred stoletji; veliko hiš je starejših od 400 let, zgrajene so v prastari tehniki. Tako posebne arhitekture ne najdemo nikjer drugod po svetu, zato je staro mestno jedro – medina, na UNESCO-vem seznamu kot edinstven del človeške kulturne dediščine. Do poznih devetdesetih let so bile edini gradbeni material za gradnjo hiš na soncu sušene opeke iz lokalnega blata, v zadnjem času pa je že opaziti rdeče opeke. Stara Sana skriva znotraj zidov številne vrtove, ki so omogočali mestu, da je bilo samozadostno v pridelavi sadja in zelenjave. SUQ AL-MILH Je skupno ime, za celoten trg ( suq ) v stari Sani. Sestavlja ga 40 manjših tržnic ( suq ), od katerih je vsaka specializirana za svojo dejavnost: tržnica za pohištvo, kovače, za prodajo jemenskih oblek, nožev, čevljev, začimb, zlata, srebra ... Suq al-Milh pa se imenuje tudi majhna tržnica, kjer pa ne prodajajo več soli, temveč je tam danes več preprostih restavracij, kjer pa lahko dobiš le salto ali pa kebab. VELIKA MOŠEJA Je ena najstarejših mošej na svetu. Nalog za izgradnjo je izdal sam prerok Mohamed, gradnjo mošeje pa je nadzoroval njegov bratranec in zet Ali. Mošeja je zgrajena po zgledu prve mošeje v Medini, ima preprosto odprto notranje dvorišče, ki ga obdaja stebrišče. Sprednji del, ki je obrnjen proti Meki, je pokrit. Gradbeni material za izgradnjo

19

naj bi bil vzet iz nekdanje krščanske katedrale in stare palače Ghumdan. To so sklepali iz številnih napisov na kamnitih blokih. Vstop v mošejo je dovoljen le muslimanom. Pri prenavljanju mošeje so v njej pred več leti našli skritih ogromno starih, ročno napisanih in poslikanih Koranov, ki predstavljajo neprecenljivo vrednost. DAR AL-HAJAR Dar al-Hajar je neverjetna stavba – palača, ki je postavljena na vrhu skale v bližnji dolini Dhar. Fotogenična palača je zagotova najbolj obiskana turistična točka za domače in tuje turiste v celem Jemnu in je postala simbol Jemna. Sliko te palače je moč najti v vsaki knjigi, na vsakem prospektu, koledarju ... Petnadstropno palačo je dal l. 1923 zgraditi imam Yahya kot svojo poletno rezidenco. Gradnja palače na tako nenavadnem mestu ni bila njegova ideja, kajti na griču najdemo ruševine že precej starejših predzgodovinskih stavb. Palača je državna last in je prazna vse od revolucije leta 1990, ko se je začela obnova in opremljanje palače s pomočjo nizozemske in japonske pomoči. V preteklosti so imeli ideje, da bi palačo preuredili v luksuzen hotel z igralnico v prvem nadstropju ali da bi jo celo za svojo rezidenco vzel jemenski predsednik. Iz teh idej ni bilo nič in palačo so preuredili v muzej in jo odprli obiskovalcem. V njej je razstavljenih nekaj eksponatov, vredna pa je ogleda že zaradi same zgradbe. Velja se povzpeti nanjo in doživeti pogled s strehe, občudovati notranje dekoracije iz mavca in fino izdelana okna takhrim. MARIB Je bil prestolnica najslavnejšega jemenskega kraljestva Saba (kraljica iz Sabe). Poznan je po mojstrovini antičnega gradbeništva, velikem jezu. S 680 metrov dolgim in 14 metrov visokim zidom so prebivalci že v 8. st. pr. n. š. zajezili dolino, vodo pa speljali po kanalih na polja. Sistem je bil učinkovit, namočili so lahko prek 90 km² polj in tako lahko pridelali dovolj hrane za celotno populacijo, ki je štela od 30 do 50 tisoč ljudi. Mesto je cvetelo, ker je ležalo na stičišču glavnih trgovskih poti, ki so prihajale od pristanišč Qane (na južni obali – današnji Bir Ali), Adena in Muze (nekdanjega pristanišča na Rdečem morju). Pot kadila je sloves Sabe ponesla od Rima

20

do Indije. To je seveda vzpodbudilo Rimljane, ki so hoteli prevzeti nadzor nad karavanskimi potmi. Leta 24 pr. n. š. je rimski cesar zadal svojemu komandantu Aeliusu Gallusu nalogo, da zavzame Marib. Rimska vojska je zaradi dolge in naporne poti skozi puščavo zdesetkana prispela do Maribskega zidu, vendar mesta niso zavzeli. Ko se zaradi napredka znanosti (odkritje plovbe po Rdečem morju in skrivnosti monsunskih vetrov) pot v 2. st. pr. n. š. preseli na morje, se pomembnost Mariba zmanjša. Leta 570 n. š. se je dokončno porušil še veliki jez in večina prebivalcev je zapustila mesto. Od takrat naprej je Marib ostal majhno mestece, ki pa svoj ponoven razcvet doživlja od devetdesetih let dalje, po odkritju nahajališč nafte v puščavi v osemdesetih letih 20. st. in po izgradnji novega jezu l. 1986, ki je znova omogočil razvoj kmetijstva v regiji. STARI JEZ Leta 750 pr. n. š. so Sabejci v bližini Mariba v ožini med dvema gorama zgradili veliki jez. S tem so “ujeli” padavine, ki se na območju Jemna pojavijo le dvakrat letno, v času monsuna. Razpolaganje z vodo čez celo leto je omogočilo razvoj kmetijstva v regiji. Sabejci so izumili sofisticirane načine distribuiranja vode in namakanja in ustvarili veliko površino polj, ki je omogočala pridelavo hrane za 30-50 tisoč ljudi. To je bila velika mojstrovina za tiste čase, saj je bil jez dolg 680 m. Zgradili so ga iz peska, drobnega kamenja, obložili pa z bloki apnenca in bazalta. Ker se je v času nalivov voda stekala v umetno nastalo jezero iz okoliških gora, je s seboj prinašala veliko materiala, kar je postopoma poviševalo gladino jezera in zato je bilo potrebno jez ves čas višati. Na najvišji točki je jez v višino meril kar 14 m. Iztekanje vode so kontrolirali s črpalkama, iz katerih sta vodila odvodna kanala in namakala polja. S tem je Marib postal rodovitna oaza, kar mu je dajalo prednost pred rivalskimi kraljestvi ob trgovski poti. Jez pa je zahteval stalno oskrbo in obnavljanje. Vse to je funkcioniralo, dokler je bilo v mestu bogastvo. V drugem stoletju pa so trgovci začeli uporabljati pomorske poti in Sabejsko kraljestvo je izgubilo glavni vir dohodka. Poleg tega je prišlo do pojava krščanstva in glavno blago trgovine – kadilo – se ni več prodajalo kot prej. Izpad dohodka je pomenil tudi slabšo skrb za jez in postopoma je prišlo do podiranja jezu ob večjih deževjih. Jez se je močno poškodoval leta 525, v času ko so nad Sabejci zavladali Etiopijci in le ti so ga popravili. Do dokončnega podrtja pa je prišlo leta 570 in to je za Sabejce predstavljalo prelomno točko v zgodovini, dokončen propad kraljestva. Podrtje jezu se omenja tudi v Koranu.

21

NOVI JEZ Od leta 1986 stoji v Maribu nov jez s kapaciteto 400 milijonov m³ vode. Zgradili so ga s pomočjo denarja iz ZAE. Namakalne kanale še dograjujejo, kmetijstvo je oživelo, v regijo se spet vračajo ljudje, gradijo nove kmetije in sadovnjake. TEMPLJI V bližini Mariba so odkrili tudi nahajališče dveh templjev: tempelj posvečen bogu lune Almaqah in pa tempelj posvečen boginji sonca Shamsa. V obeh templjih so našli stare okrasne plošče z napisi v sabejščini – jeziku starih kraljestev. Kraljica iz Sabe ... Najpomembnejše kraljestvo v Jemnu v prvem tisočletju pr. n. š. je bilo kraljestvo Saba. Cvetoče kraljestvo je bilo prvič omenjeno v Stari zavezi, kjer je opisano srečanje kraljice iz Sabe s kraljem Salamonom. Pomembno je bilo izgraditi prijateljske odnose med dvema silama, ki sta obvladovali S in J del poti kadila. Obisk je bil uspešen in izmenjala sta si mnogo daril. Legendo, ki govori o srečanju kralja Salamona (965–925 pr. n. š.) in kraljice iz Sabe, opisujejo tri svete knjige: Stara zaveza (Prva knjiga kraljev, 10: 1-13), etiopska ortodoksna Kebra Nagast in Koran, pojavlja pa se še v veliko drugih judovskih in muslimanskih besedililh. Obstaja veliko islamskih različic zgodbe, kjer je poudarek na spreobrnitvi kraljice Bilkis v vero Salamonovega Boga, ki naj bi posledično vodila do islama. Spletkarska ljubezenska zgodba med kraljem in kraljico v Koranu sploh ni omenjena in zgolj namigi o njej obstajajo v Svetem pismu. V etiopski sveti knjigi Kebra Nagast pa je zgodba eksplicitno zapisana. Plod ljubezenske zveze med kraljem in kraljico naj bi bil Menelik, kasnejši vladar Aksuma (današnja Etiopija). Vsi etiopski vladarji so skozi 237 generacij so sledili Menelikovem izvoru, vse do vključno Hailie Selassieja (vladal 1930-74). Čeprav si znanstveniki o tematiki še vedno niso na jasnem, noben Jemenec ne bi nikoli podvomil v legendo in še danes v Jemnu po tej slavni kraljici poimenujejo deklice – Bilkis. Prišla je v Jeruzalem z zelo velikim spremstvom; kamele so nosile dišave, zelo veliko zlata in dragih kamnov. Ko je prišla k Salomonu, se je z njim pogovarjala o vsem, kar ji je ležalo na srcu. Sveto pismo, 1 Kra 10:2

22

SHABWA Provinca Shabwa je ena največjih provinc v državi, saj se razteza od meje s Savdsko Arabijo na severu, do Arabskega morja na jugu. Velik del province predstavljata puščava in polpuščava. V preteklosti sta na ozemlju današnje province obstajali dve veliki kraljestvi: Hadramawt in Qataban . Na južnem robu puščave se nahaja puščavsko mesto Shabwa , nekdanja prestolnica kraljestva Hadramawt . Mesto je bilo skrito pod peskom praktično 1500 let. Številni zapisi so pričali o njenem obstoju, najstarejši segajo celo v 7. st. pr. n. š. Omenjajo jo tudi grški in rimski zgodovinarji in sicer kot oazo sredi puščave, kot cvetoče mesto s 60-imi templji. Mesto je živelo svoj višek nekako v 1. st. pr. n. š., leta 220 n. š., pa so jo porazili Sabejci. Večina prebivalstva se je izselila in se naselila na robu puščave, v današnjem mestu Shibam, ki je kasneje postal nova prestolnica kraljestva Hadramawt. Zaradi svoje lege sredi puščave, kjer so živela nezaupljiva beduinska plemena, arheologi niso mogli raziskovati regije, kot to počnejo drugje. Le malokaterim je uspelo približati se Shabwi in odkrita je bila šele v tridesetih letih 20. stoletja. Le malo mesta je odkritega, opaziti je moč ostanke templja, hiš, večina mesta pa je še pod peskom in čaka na arheologe. PUŠČAVA Puščave so območja, kjer je malo padavin in je stopnja izparevanja zelo visoka. Kot posledica je puščava izjemno suho področje z redkimi oblikami življenja. Sušna ali aridna območja so tista, ki prejmejo manj kot 25 cm padavin na leto, polsušna oz. semi aridna pa manj kot 40 cm na leto. Puščava prekriva približno tretjino kopnega na Zemlji. Puščave se širijo ali krčijo zaradi klimatskih sprememb. V zadnjem času pa povzročajo širjenje puščav tudi različne človekove aktivnosti, kot je npr. nepravilna raba obrobja puščav, ki povzroči erozijo ali zaslanjanje tal. Puščave glede na nekatere podnebne in geografske lastnosti delimo na vroče, mrzle, polsuhe in priobalne. Jemenska puščava je skrajni južni del velike puščave, ki prekriva Arabski polotok, t. i. Prazna četrt (Empty Quarter). Del, ki sega v Jemen velja za enega najlepših kotičkov te puščave. Najlepše sipine najdemo na območju z imenom Ramlat al Sabatyn. V Jemnu se nahaja tako peščena kot kamnita puščava. V bližini nekdanjega puščavskega mesta Shabwa je odkritih tudi 10 nahajališč kamene soli.

23