Oskarjev Jemen

njeno središče pa je v začetku svojega vladanja kraljica Arwa prestavila v Jiblo. Ismailce so preganjali, zato so se umaknili na nedostopne točke, na koničaste vrhove gora in te vasice še danes kot orlova gnezda segajo v nebo. Turki so v času svojega vladanja regiji (16. st.) tu postavili številne kontrolne točke za nadzor nad potjo Sana’a – Hudaydah. Zaradi izredne razgibanosti terena je Manakah postala izhodišče za turiste, ki so željni deželo spoznati tudi s pohodništvom. Zanimiva je tudi arhitektura v Haraških gorah. Hiše so zgrajene iz raznobarvnega kamenja, izklesanega v pravilne kocke. Ponekod najdemo prave nebotičnike. Naselja so večinoma zgrajena zelo strnjeno in obdana z obzidjem. Na fasadah hiš je pogosto moč opaziti razne dekoracije bele barve. HAJJA Je bila vedno strateška točka zaradi svoje geografske lege. Zajdski imami so imeli Hajjo za svojo bazo, iz katere so kontrolirali pot v Tihamo. V Hajji so Zajdi ustanovili zapor, kamor so pošiljali svoje najhujše nasprotnike. Po atentatu na Imama Yahyo, se je v Hajjo zatekel njegov sin imam Ahmad. Ker je bila Hajja vedno strateška baza Zajdov, je bila v času revolucije med l. 1962 in 1967 pomembna baza rojalistov, ki pa so jo uničili z bombardiranjem. THULA Je eno najbolje ohranjenih kamnitih mestec. Mestece leži pod strmo goro, ki mu je vedno dajala zaščito. Thula je bila vedno svobodno mesto; v času turških napadov so imeli organiziran odpor, mesto je bilo zaščiteno z obzidjem in ni nikoli padlo v druge roke. Obzidje je lepo ohranjeno še danes, ima 7 vrat, v mestu pa se nahajata dve veliki cisterni za vodo in številne mošeje. V Thuli je imel eno izmed hiš tudi bivši jemenski predsednik Al Hamdi. KAWKABAN Je utrjeno mesto na vrhu visoke planote z 2850 m nadmorske višine. Leži neposredno nad mestecem Shibam in je z njim tudi povezano po kamniti potki, ki teče po razpoki gore. Ta pot je bila v preteklosti tudi edini možni dostop do Kawkabana in zato se je mesto z lahkoto branilo pred napadalci, kajti z vseh ostalih strani je bil dostop nemogoč.

35