Oskarjev Jemen

ZABID Belo mesto Zabid je zgrajeno iz žganih opek in je prebeljeno z belim ometom. Mesto je pravi labirint ulic, v katerem se izgubijo še domačini, če se znajdejo na drugem koncu mesta. Zabid je doživel svoj razcvet med 13. in 15. stoletjem, ko je bilo prestolnica rasulidske dinastije. Takrat je bil središče učenosti in na univerzi v Zabidu se je takrat izobraževalo prek 5000 učenjakov iz celotnega muslimanskega sveta. Tu so poučevali naravoslovne vede (matematika – algebra) pa tudi slovnico, zgodovino in poezijo. Najpomebnejše pa je bilo poučevanje religije – islama in islamskega prava. Prav tako kot na vzhodu v Tarimu so tudi tu poučevali doktrino sunizma – šafaizem. Počasen zaton Zabida se je začel z osmansko okupacijo, ko Zabid po pomebnosti zasenči pristanišče Al Makha, ki je zacvetelo s trgovino s kavo (kava Mokha). Zabid je od leta 1994 tudi na seznamu UNESCO ve kulturne dediščine, vendar ni bil deležen znatne pomoči od Unesca zaradi državljanske vojne, ki je v Jemnu izbruhnila tisto leto. RDEČE MORJE Ne smemo ga primerjati z Rdečim mojem v Egiptu. Morje je sivkaste barve, največkrat nemirno in le na nekaterih delih obale je voda dovolj globoka za kopanje. Na preostalih delih tvori morje ob obalah pitve lagune, ki so pomemben ekosistem za številne ptice. Nekoliko oddaljeni od obale so koralni grebeni, vendar je zaradi vetra morje ponavadi razburkano in kalno zaradi mivke, tako da koral ni moč dobro opazovati. Morje je domovanje mnogih koral, delfinov in živopisanih rib. Nastalo je pred 20 milijoni let. Njegove mere so: • površina: 450.000 km², • dolžina: 2253 km, • najgloblja točka: 3040 m. Slanost je visoka, temperature so stabilne in razmeroma visoke (med 20 in 30 stopinjami), kar je nujni in idealni pogoj za življenje koral. V Rdečem morju ob Sinaju poznamo 137 vrst koral. Koralni grebeni so poseben ekosistem, naravna struktura, ki ga lahko primerjamo z ekosistemom deževnega gozda. Koralni greben je

33