Oskarjevi Zelenortski otoki

Oskarjevi

Zelenortski

otoki

KAZALO SPLOŠNO O DEŽELI........................................................................................................................4 PRAZNIKI......................................................................................................................................................... 7 O ZELENORTSKIH OTOKIH – STE VEDELI?.......................................................................................8 KRATKA ZGODOVINA....................................................................................................................9 PRED-PORTUGALSKO OBDOBJE.........................................................................................................9 PORTUGALSKO RAZISKOVANJE IN NASELITEV (15. STOLETJE)............................................9 TRGOVINA S SUŽNJI IN GOSPODARSKI POMEN (16. DO 19. STOLETJE).........................10 KOLONIALNA UPRAVA (19. IN 20. STOLETJE)...............................................................................12 GIBANJE ZA NEODVISNOST (20. STOLETJE).................................................................................12 POLITIČNE IN GOSPODARSKE TEŽAVE (1980).............................................................................12 PREHOD V DEMOKRACIJO (1990–1991).........................................................................................13 GOSPODARSKE REFORME IN RAZVOJ (PO LETU 1990)..........................................................13 SODOBNA DOBA.......................................................................................................................................13 SAO VICENTE.................................................................................................................................14 MINDELO.......................................................................................................................................................14 BAIA DAS GATAS........................................................................................................................................15 CALHAU. ........................................................................................................................................................16 SANTO ANTAO..............................................................................................................................17 PORTO NOVO..............................................................................................................................................17 COCULI...........................................................................................................................................................17 RIBEIRA GRANDE.......................................................................................................................................17 PONTA DO SOL...........................................................................................................................................18 FONTAINHAS...............................................................................................................................................18 CRUZINHA.....................................................................................................................................................18 PAUL. ...............................................................................................................................................................19 TARRAFAL. ....................................................................................................................................................20 SAL.................................................................................................................................................. 21 SANTA MARIA.............................................................................................................................................21 PEDRA DE LUME........................................................................................................................................21 PALMEIRA. ....................................................................................................................................................21 ESPARGOS.................................................................................................................................................... 22 BURACONA – MODRO OKO................................................................................................................22 OTOK SANTIAGO..........................................................................................................................23 PRAIA.............................................................................................................................................................. 23 CIDADE VELHA...........................................................................................................................................24 OTOK FOGO...................................................................................................................................25 PICO DO FOGO..........................................................................................................................................25 SAO FILIPE....................................................................................................................................................25 KREOLSKI JEZIK............................................................................................................................27 ARHITEKTURA NA ZELENORTSKIH OTOKIH...........................................................................28 HRANA ZA DUŠO..........................................................................................................................29 GLASBA ZELENORTSKIH OTOKOV....................................................................................................29 HRANA IN PIJAČA.........................................................................................................................31 RECEPT ZA CACHUPO.............................................................................................................................32

SPLOŠNO O DEŽELI URADNO IME DRŽAVE: Republika Zelenortski otoki (portugalsko: República de Cabo Verde) DAN NEODVISNOSTI (od Portugalske): 05. julij 1975 PREDSEDNIK: Jose Maria Neves (09. november 2021) PREDSEDNIK VLADE: José Ulisses de Pina Correia e Silva (od 22. aprila 2016) PRAVNI SISTEM: unitarna pol-predsedniška republika POVRŠINA: 4.033 m 2 MEJNE DRŽAVE: pomorske meje z Gvinejo-Bissau, Gambijo, Mavretanijo in Senegalom GLAVNO MESTO: Praia (160.000 prebivalcev); večja mesta: Mindelo (70.000 prebivalcev), Santa Maria (24.000 prebivalcev); Assomada (12.000 prebivalcev) PREBIVALSTVO: približno 600.000 prebivalcev (malo več kot četrt Slovenije; prebivalsvo postopno narašča, pogosto izseljevanje na Karibske otoke in v ZDA RELIGIJA: 78 % so katoličani, 10 % druge krščanske ločine, 11 % drugo ali ateisti NARODNA PRIPADNOST: Vsi prebivalci Zelenortskih otokov so potomci Afričanov in evropskih kolonialistov – Kreolov. Na otokih ni posameznih plemen. URADNI JEZIK: portugalščina PISMENOST: 91-odstotna ZASTAVA: Pet horizontalnih neenakih trakov, od vrha proti dnu si sledijo modra, bela, rdeča, bela in modra ter 10 rumenih petokrakih zvezd. 10 zvezd predstavlja glavne otoke, modra nebo in ocean, bela

predstavlja mir, rdeča pa prizadevanje za razvoj. DENARNA ENOTA: zelenortski Escudo (CVE)

GEOGRAFIJA: Zelenortski otoki so arhipelag (otočje) v Atlantskem oceanu. Otočje sestavlja 10 večjih otokov (Santo Antao, Sao Vicente, Santa Luiza, Sao Nicolau, Sal, Boavista, Maio, Santiago, Fogo in Brava),

4

ki so razdeljeni na dva dela: severni del (Santo Antao, Sao Vicente) se imenuje Barlavento, kar pomeni privetrni otoki, in Sotavento, to so zavetrni otoki, ki so na južnem delu arhipelaga (Santiago, Fogo ...). Pripadajo skupini otokov, ki se imenuje Makaronezija – Azori, Kanarski otoki in Zelenortski otoki. Nahajajo se približno 1.000 km južno od Kanarskih otokov in približno 460 km zahodno od Senegalske obale. Otočje je v obliki puščice od vzhoda do zahoda, najmanjši otok je Santa Luiza (35 km 2 ), največji pa otok Santiago 990 km 2 . Skupna površina države je 4.030km 2 – 1/5 Slovenije (175. država na svetu). Skupna dolžina obale meri 965 km. Najvišja točka: ognjenik Pico do Fogo (2.829 m) Najnižja točka: Atlantska obala (0 m) PODNEBJE: Zelenortski otoki imajo tropsko podnebje, na katerega vpliva Atlantski ocean. Za podnebje sta značilna dva glavna letna časa: suha doba (od novembra do julija), v tem obdobju je malo padavin in visoke temperature, in deževna doba (od avgusta do oktobra). Ta sezona prinaša povečano vlažnost in možnost padavin, pri čemer je vrhunec deževne sezone v avgustu in septembru. Povprečna temperatura na Zelenortskih otokih se giblje med približno 23 °C in 30 °C, zato je destinacija topla skozi vse leto. Na podnebje na Zelenortskih otokih močno vplivajo severovzhodni pasatni vetrovi, ki se običajno imenujejo »pasatni vetrovi«. Pasatni vetrovi Pasatni vetrovi so prevladujoči vetrovi v tropih, ki pihajo blizu površja. So del globalne cirkulacije atmosfere. Pihajo iz območja visokega zračnega tlaka ob povratnikih proti ekvatorju oziroma intertropski konvergenčni coni. Na severni polobli pihajo s severovzhoda proti jugozahodu in na južni polobli z jugovzhoda proti severozahodu. Ti vetrovi imajo pomembno vlogo pri oblikovanju vremena na otokih. Močno vplivajo na podnebje, saj ustvarjajo različne letne čase, kot sta suha sezona (tempo das brisas) in deževna sezona. Običajno so najmočnejši med novembrom in marcem, kar sovpada s sušnim obdobjem. Pripomorejo k na splošno blagemu in tropskemu podnebju. Na Zelenortskih otokih so zaradi teh vetrov zelo redki dnevi brezvetrja.

5

GOSPODARSTVO: Gospodarstvo Zelenortskih otokov se osredotoča predvsem na kmetijstvo, ribištvo, turizem in storitve. Ribištvo je pomembno zaradi bogastva ribjih vrst v okoliških vodah Atlantskega oceana. Turizem postaja vse pomembnejša industrija zaradi naravne lepote otokov, čudovitih plaž in raznolikih aktivnosti, kot so potapljanje, deskanje na valovih in opazovanje kitov. Poleg tega so otoki priljubljena destinacija za križarjenja. Poleg teh glavnih sektorjev imajo Zelenortski otoki tudi nekaj industrije, zlasti predelovalne industrije. BRUTO DRŽAVNI DOHODEK: 3.754 USD na prebivalca (v Sloveniji 23.400 USD). KMETIJSTVO: Kmetijstvo je ključna dejavnost za življenje na Zelenortskih otokih. Na večini otokov je relief zelo razgiban, zato morajo lokalni prebivalci uporabiti vsak košček rodovitne vulkanske zemlje, pri čemer so pogoste terase na zelo strmih pobočjih. Na nekaterih otokih ni tekoče vode (Sao Vicente), zato morajo za namakanje uporabljati arteško vodo. Glavni pridelki so banane, sladkorni trs, kava, sladki krompir in citrusi. ŽIVINOREJA: Živinoreja na Zelenortskih otokih ni tako razvita kot nekatere druge kmetijske dejavnosti, vendar pa obstaja nekaj omejenega rejnega živinorejskega sektorja. Glavne živalske vrste, ki se gojijo na otokih, vključujejo govedo, prašiče, ovce in perutnino, predvsem kokoši. Namenjena je predvsem za lokalno prehrano. INDUSTRIJA: Zelenortski otoki imajo tudi nekaj industrije, zlasti predelovalne, v ospredju je predelava hrane in pijače ter nekaj drugih proizvodnih dejavnosti. Prav tako si prizadevajo za razvoj obnovljivih virov energije, kot so vetrne elektrarne in sončna energija, zaradi njihovega potenciala za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in diverzifikacijo energetskega sektorja. Največ industrije je v okolici večjih mest, kot sta Praia in Mindelo. IZVOZ: Banane, ribe in ribji izdelki, agrumi, sladkorni trs, sladki krompir. Izvažajo tudi kavo, čokolado in kokos. Največ izvažajo na Portugalsko, Španijo in Francijo, nekaj tudi v ZDA in sosednje afriške države. UVOZ: Prehranski izdelki, gorivo, stroji in oprema, gradbeni material in potrošniško blago (oblačila, elektronika, pohištvo ...). Največ uvažajo iz držav EU (Portugalska, Španija, Francija in Nizozemska), ZDA, Brazilije, Kitajske in posameznih afriških držav.

6

PRAZNIKI Državni prazniki (po našem koledarju): 1. maj – dan pomladi 12. julij – dan neodvisnosti 3. september – dan narodnega osvobodilnega boja 2. november – dan mrtvih 25. december – božič velika noč

Poleg teh praznikov na Zelenortskih otokih obhajajo tudi lokalne praznike in festivale , povezane s tradicionalno glasbo, plesom, hrano in obrtmi, ter druge kulturne prireditve. Na vse te praznike so zaprti državni uradi, banke in večina trgovin.

7

O ZELENORTSKIH OTOKIH – STE VEDELI? • da so otoki poimenovani po Zelenem rtu – najzahodnejši točki Afriške celine pri Dakarju v Senegalu? • da je narodni moto države »brez stresa«? • da je od vseh 10 otokov nenaseljen samo eden (Santa Luiza)? • da na otoke kljub oddaljenosti veter prinaša pesek iz Sahare? • da so Zelenortski otoki tretje največje gnezdišče glavatih želv na svetu? • da imajo Zelenortski otoki najstabilnejšo demokratično vlado v Afriki? • da so bili leta 1975 ob razglasitvi neodvisnosti od Portugalske Zelenortski otoki in Gvineja-Bissau ena država? • da je edina endemična živalska vrsta na otoku dolgouhi netopir? • da je grog njihova narodna pijača? • da je kljub bogati vulkanski zemlji za kmetijstvo primerna le desetina ozemlja? • da so bile prve tuje prebivalke otoka koze? • da je v javnosti nevljudno jesti hrano, če je ne deliš z drugimi?

8

KRATKA ZGODOVINA PRED-PORTUGALSKO OBDOBJE

Pred prihodom Portugalske v 15. stoletju obstajajo dokazi, da so Zelenortske otoke morda obiskali drugi pomorski narodi, vključno s Feničani, arabskimi popotniki in genovskimi trgovci. Otoki so bili brez stalnih prebivalcev, dokler jih v 15. stoletju niso odkrili Portugalci. PORTUGALSKO RAZISKOVANJE IN NASELITEV (15. STOLETJE) Portugalski navigatorji, vodeni od Dioga Gomesa, so odkrili nenaseljene otoke Zelenortskih otokov leta 1456. Najprej je bil odkrit otok Santiago. Otoki Santo Antao in Sao Vicente so bili odkriti leta 1462, ko je na njih pristal portugalski pomorščak Diogo Afonso. DIOGO GOMES Portugalski raziskovalec Diogo Gomes je pri raziskovanju Atlantika izkoristil tok reke Gambije v Zahodni Afriki in odkril otok Santiago. Legenda pravi, da je po pristanku v Santiagu na Zelenortskih otokih v 15. stoletju najprej uveljavil pravico do kipa. Kip v spomin na Dioga Gomesa danes stoji na južnem koncu starega dela mesta Praia na Santiagu na Zelenortskih otokih. Prva naselbina, Cidade Velha, je bila ustanovljena na otoku Santiago leta 1462. Zelenortski otoki so postali pomembna postaja za oskrbo za portugalske ladje na poti v Afriko, Ameriko in Indijski ocean.

9

Portugalska pomorska šola Portugalska pomorska šola, povezana z znamenitim princem Henrikom Pomorščakom, je odigrala ključno vlogo v obdobju odkrivanja v 15. in 16. stoletju. Ustanovljena v začetku 15. stoletja je ta šola delovala kot center za pomorsko izobraževanje in inovacije. Pod vodstvom princa Henrika je privabljala izkušene navigatorje, kartografe in znanstvenike, spodbujala je napredek na področju navigacije, ladjedelništva in raziskovalnih tehnik. Ena od glavnih rezultatov portugalske šole je bil razvoj posebne ladje, imenovane karavela. Vpliv šole je bil ključen za prevlado Portugalske na področju pomorskega raziskovanja, kar je privedlo do poglavitnih odkritij, kot so raziskovanje afriške obale in morske poti v Indijo. Znanje, pridobljeno na Portugalski pomorski šoli, je pomembno pripomoglo k uspešnemu obdobju portugalskega pomorskega raziskovanja in globalne trgovine. TRGOVINA S SUŽNJI IN GOSPODARSKI POMEN (16. DO 19. STOLETJE) Portugalci so ustanovili prvo naselbino na otoku Santiago leta 1462. V 16. stoletju so Zelenortski otoki služili kot ključna postojanka za portugalske ladje, ki so plule med Ameriko, Afriko in Azijo. Na Zelenortskih otokih so se v tistem času ukvarjali s kmetijstvom, proizvodnjo soli in trgovino s sužnji. Otoki so postali strateško pomembni za atlantsko trgovino s sužnji. V 17. stoletju so se Zelenortski otoki soočali z velikimi ekonomskimi izzivi, vključno s sušami in lakoto. Ti dejavniki, skupaj z večjo konkurenco drugih trgovinskih poti, so povzročili upad gospodarske blaginje. Trgovina s sužnji Zahodna suženjska pot se nanaša na čezatlantsko trgovino s sužnji, ki je obsegala prisilni prevoz Afričanov v Ameriko. Evropski trgovci, predvsem iz Portugalske, Španije, Anglije in drugih kolonialnih sil, so vzpostavili zapleteno mrežo trgovskih poti. Trgovina se je začela na zahodnoafriški obali, od koder so se lovci na glave podali v notranjost zahodnoafriških držav in s

10

superiornim orožjem lovili sužnje med lokalnimi afriškimi plemeni ter jih uklenjene pripeljali v obalna mesta. Tam so evropski pomorski trgovci blago (tkanine, orožje in alkohol), ki so ga pripeljali iz Evrope, zamenjali za afriške sužnje. Te so prodajali naprej v Ameriko ter Karibe. Ta regija je postala pomemben vir dobave sužnjev. Trikotna trgovina: Trikotniška trgovina je obsegala tri glavne faze - iz Evrope v Afriko (blago za sužnje), iz Afrike v Ameriko (prehod sužnjev) in iz Amerike nazaj v Evropo (blago, proizvedeno s pomočjo zasužnjene delovne sile). Afričani, ki so bili zasužnjeni, so bili prepeljani v obe Ameriki, predvsem za delo na plantažah, kar je pomembno prispevalo h gospodarski rasti evropskih kolonij v novem svetu. Širitev in vpliv: Čezatlantska trgovina s sužnji se je širila od 16. do 19. stoletja, kar je imelo velik gospodarski, družbeni in kulturni vpliv na Afriko in obe Ameriki. Obstajala je tudi vzhodnoafriška suženjska pot, ki je vodila iz držav vzhodne Afrike čez Zanzibar naprej v arabski svet, Indijo, delno tudi v Ameriko in Evropo. V 18. stoletju so Zelenortski otoki še naprej igrali pomembno vlogo v atlantski trgovini s sužnji. Otoki so služili kot zbirno mesto za sužnje pred potovanjem v Amerike. V istem času je postal pomemben del industrije tudi lov na kite, pri čemer so Zelenortski otoki služili kot oporišče za kitolovske ladje v Atlantiku. V 18. stoletju so Zelenortski otoki doživljali obdobja suše in lakote, kar je povzročilo gospodarski upad in pospešilo izseljevanje. Zelenortski otoki so ostali portugalska kolonija v 19. in večino 20. stoletja. Otoki so bili pomembna postaja za natovarjanje premoga na ladje in Portugalska je ohranila nadzor nad arhipelagom. Leta 1836 je Portugalska uradno prepovedala transatlantsko trgovino s sužnji. S tem se je nehala razcvetati trgovina na Zelenortskih otokih. Gospodarska kriza, ki je sledila tej prepovedi, je povzročila znatno emigracijo z Zelenortskih otokov v 19. stoletju. Mnogi Zelenortčani so iskali boljše priložnosti v Novem svetu, predvsem v Združenih državah in Braziliji. Emigranti so imeli (še imajo) pomembno vlogo v trgovini in kulturnih izmenjavah med Zelenortskimi otoki in njihovimi novimi domovinami.

11

KOLONIALNA UPRAVA (19. IN 20. STOLETJE) Zelenortski otoki so ostali portugalska kolonija v 19. in večino 20. stoletja. Portugalska jih je obravnavala kot skupno državo z Gvinejo Bissau na afriški celini. Otoki so bili pomembna postaja za oskrbo ladij na poti čez Atlantik. GIBANJE ZA NEODVISNOST (20. STOLETJE) Na Zelenortskih otokih so se gibanja za neodvisnost začela v 50-ih letih 20. stoletja zaradi vpliva vala afriške dekolonizacije. Na otočju, ki je bilo stoletja pod portugalsko kolonialno oblastjo, je nastalo gibanje za neodvisnost, ki ga je vodil Amílcar Cabral - s sodelavci so leta 1956 ustanovili Afriško stranko za neodvisnost Gvineje in Zelenortskih otokov (PAIGC). Gibanje se je soočalo z izzivi in žrtvami, saj je med bojem za neodvisnost s Portugalci na tisoče ljudi trpelo zaradi lakote. Na Portugalskem so pod vladavino Antonia de Oliveire Salazarja vsaj navzven poskušali ohraniti moč Portugalske kot kolonialne sile, zato so za kolonialne vojne namenjali ogromno sredstev in vojaških zmogljivosti. Kljub temu, da je bila dolgoletna skupna kolonialna uprava Zelenortskih otokov in Gvineje Bissau ukinjena že leta 1879, kar je privedlo do njunih ločenih portugalskih ozemelj, se je boj za neodvisnost nadaljeval vse do 5. julija 1975, ko so se Zelenortski otoki dokončno osamosvojili od portugalske nadvlade. Čeprav je bila kolonialna uprava ukinjena, je nova Zelenortska vlada pod vodstvom PAIGC sprva oblikovala enotno vlado z Gvinejo Bissau. Vendar sta si državi leta 1980 oblikovali vsaka svojo vlado in ohranjata ju še danes. POLITIČNE IN GOSPODARSKE TEŽAVE (1980) Zelenortski otoki so se po osamosvojitvi soočali s političnimi in gospodarskimi težavami v obdobju po neodvisnosti, vključno z enostrankarskimi in gospodarskimi težavami. Vladajoča PAIGC je bila socialistična stranka, ki se je na oblast povzpela s podporo delavskega razreda in je bila vključena v socialistično internacionalo.

12

PREHOD V DEMOKRACIJO (1990–1991) Po skoraj 30 letih enostrankarskega režima je država leta 1991 s prvimi večstrankarskimi parlamentarnimi volitvami prešla v večstrankarsko demokracijo. Opozicijske skupine so se aprila 1990 združile v Gibanje za demokracijo (MPD), kar je pomenilo premik k bolj pluralističnemu političnemu sistemu. Te spremembe so bile del širših demokratičnih reform, uvedenih leta 1990, s čimer so Zelenortski otoki postali ena od prvih afriških držav, ki je po letih enopartijskega sistema sprejela takšne reforme. Gibanje za demokracijo (MPD) je na prvih večstrankarskih volitvah leta 1991 premagalo do takrat vladajočo PAIGC, kar je privedlo do mirnega prenosa oblasti ter mirnega prehoda v demokratično ureditev. GOSPODARSKE REFORME IN RAZVOJ (PO LETU 1990) Zelenortski otoki so od leta 1990 doživeli velik gospodarski napredek in izpeljali gospodarske reforme, osredotočene na turizem, storitvene dejavnosti in mednarodno partnerstvo. Država je bila priča opazni rasti, ki so jo spodbujali različni dejavniki. V poročilih Svetovne banke je poudarjena pozitivna gospodarska usmeritev in trajnostna rast. Dokumenti Mednarodnega denarnega sklada opisujejo pozitiven gospodarski razvoj v obdobju 1990–1996, pri čemer ugotavljajo opazno upočasnitev v obdobju 1989–1991, vendar poznejše izboljšanje. Bruto družbeni proizvod od leta 1991 stalno narašča. Mednarodni denarni sklad za leto 2024 predvideva 4,5-odstotno realno rast BDP in 2,0-odstotno rast cen življenjskih potrebščin, kar kaže na stalno gospodarsko vitalnost. Država je poleg vsega tudi politično stabilna in to še pripomore k dobrim ocenam in ugledu v svetu. SODOBNA DOBA Turizem je postal pomemben za gospodarstvo, privabljanje obiskovalcev s svojo enkratno kulturno dediščino in naravno lepoto. Država bo leta 2025 zaznamovala 50. obletnico neodvisnosti od Portugalske.

13

SAO VICENTE MINDELO

Mindelo je pristaniško mesto na otoku São Vicente in je drugo največje na Zelenortskih otokih (70.000 prebivalcev) ter največje na otoku Sao Vicente. Velja za kulturno-gospodarsko središče otoka in države. Mesto je znano po svoji živahni glasbeni in kulturni sceni ter je rojstni kraj slavne zelenortske pevke Cesárie Évore. Mindelo gosti številne glasbene festivale, v mestu pa je veliko barov in restavracij, v katerih zvečer igrajo živo glasbo (Jazzy Bird, Le Metalo itd.) Poleg tega je Mindelo pomembno pristanišče za trgovino, ribištvo in gorivo. Mindelo ima tudi mednarodno letališče, zato je odličen za ogled otokov Sao Vicente in Santo Antao. Prvo naselje so leta 1793 ustanovili Portugalci. Okrog leta 1820 so ga preimenovali v Leopoldino, in sicer po soprogi portugalskega kralja, leta 1838 pa v Mindelo. Leta 1838 je mesto postalo skladišče premoga za ladje Britanske vzhodnoindijske družbe. Naselje je leta 1858 dobilo mestne pravice. Takrat je tam živelo približno 1.400 prebivalcev. Leta 1884 so med Evropo, Afriko, Indijo in Severno Ameriko napeljali podmorski komunikacijski kabel. Začetna točka kabla je bila prav Mindelo, kjer je delovala Britanska telegrafska služba. Po prehodu ladij s premoga na nafto v začetku 20. stoletja je pristanišče izgubilo svoj pomen. Znamenitosti: Praça Nova: To je glavni trg v središču mesta, kjer se lahko sprehodite med pisanimi kolonialnimi stavbami, uživate ob lokalni hrani na tržnici ali se sprostite v kavarnah. Torre de Belém: Stolp, imenovan po znamenitem stolpu v Lizboni, je simbol mesta in ponuja čudovit razgled na okolico. Praia da Laginha: Čudovita peščena plaža, ki se nahaja blizu središča mesta, idealna je za sprostitev, sončenje in kopanje.

14

Mercado Peixe: To je tradicionalna ribja tržnica, kjer lahko vsak dan kupite in okusite sveže ribe in morske sadeže. Mercado Municipal: To je glavna tržnica mesta, ponuja lokalne izdelke, kot so sadje, zelenjava, začimbe in ročno izdelane spominke. Cesária Évora Street: Ta ulica je posvečena slavni pevki Cesárii Évori, ki je bila rojena v Mindelu. Lahko si ogledate njeno rojstno hišo in druge spominske kraje. Praça Estrela - afriška tržnica: tam lahko doživite lokalno kulturo, okusite tradicionalno hrano in nakupujete različne izdelke. BAIA DAS GATAS Ribiška vasica na severu otoka Sao Vicente. Leži v laguni, ki je zaradi možnosti kopanja priljubljena izletniška točka prebivalcev Mindela. Znana je po glasbenem festivalu Baia das Gatas, ki je eden najbolj znanih in priljubljenih glasbenih festivalov na Zelenortskih otokih. Privablja domačine in turiste z različnih delov sveta. Festival Baia das Gatas je znan po svoji raznoliki glasbeni ponudbi, ki zajema žanre, kot so tradicionalna zelenortska glasba, afriški ritmi, reggae, pop, rock in elektronska glasba. Na festivalu se predstavijo tako lokalni kot mednarodni glasbeniki in glasbene skupine. Poleg glasbe ponuja festival Baia das Gatas tudi različne druge aktivnosti in dogodke, kot so plesne predstave, umetniške razstave, kulturne delavnice, športne dejavnosti in lokalno kulinarično ponudbo. Festival običajno poteka več dni, obiskovalci lahko uživajo v nepozabni zabavi, glasbi in drugih kulturnih doživetjih pod zvezdnatim nebom ob obali Atlantskega oceana. Ta festival je postal pomemben za lokalno skupnost in turizem na otoku São Vicente ter predstavlja priložnost za promocijo zelenortske kulture in glasbe, pravzaprav je svojevrstna turistična atrakcija.

15

CALHAU Calhau je majhna ribiška vas na severovzhodni obali otoka São Vicente. Nahaja se približno 8 kilometrov severovzhodno od mesta Mindelo, glavnega mesta otoka. Calhau je znan po svoji slikoviti pokrajini, ki jo sestavljajo peščene plaže, čiste turkizne vode Atlantskega oceana in skalnate formacije. Vasica Calhau je zelo priljubljena med domačini in turisti, ki iščejo mir in sprostitev v naravnem okolju. Poleg tega je zaradi idealnih vetrovnih razmer in kristalno čistega morja mikavna destinacija za ljubitelje vodnih športov, kot so deskanje na vodi, surfanje in potapljanje. Kljub svoji majhnosti in oddaljenosti od glavnega mesta ponuja Calhau enkratno mirno izkušnjo ob obali Zelenortskih otokov, zelo cenjeno med gosti.

16

SANTO ANTAO PORTO NOVO

Porto Novo je pristaniško mesto na otoku Santo Antão, drugo največje takoj za Ribeiro Grande. Porto Novo leži na jugozahodni obali otoka Santo Antão in je pomembno gospodarsko in prometno središče otoka. Mesto Porto Novo je znano po pristanišču, okrašenem s pestro floro in fauno ter obdanim z visokimi hribi. Poleg tega je Porto Novo tudi začetna točka za raziskovanje drugih delov otoka Santo Antão, ki slovi po vulkanski gorski pokrajini, peščenih plažah, bujnih dolinah in tradicionalnih podeželskih vasicah. Mesto je prav tako pomembno prometno vozlišče, v njem se srečujejo trajekti, ki povezujejo otok Santo Antão z drugimi otoki v arhipelagu, kot so São Vicente, Santiago in Boa Vista. COCULI Dolina Coculi je slikovita dolina, znana po svoji izjemni lepoti, z obilo rodovitne zemlje. Coculi se nahaja na severnem delu otoka Santo Antão in je del območja, znanega po bujnih dolinah, strmih hribih in spektakularnih razgledih. Dolina Coculi je priljubljena destinacija za pohodnike in ljubitelje narave, saj ponuja številne poti in steze, ki vodijo skozi čudovite nasade in vasice. Med pohodi po dolini Coculi boste lahko občudovali terasirane poljščine, sadovnjake, vinograde in bujno rastlinje. Poleg tega je dolina Coculi dom številnih tradicionalnih podeželskih vasic, kjer lahko obiskovalci spoznajo lokalno kulturo, okusijo tradicionalno hrano in se srečajo s prijaznimi domačini. RIBEIRA GRANDE Ribeira Grande je največje mesto na otoku Santo Antão. Nahaja se na severovzhodni obali otoka. V mestu živi približno 2.500 prebivalcev. Mesto je pomembno gospodarsko in kulturno središče otoka in ima bogato zgodovino, saj je bilo nekoč pomembno pristanišče za trgovino med Evropo, Afriko in Ameriko. Še danes lahko vidite nekaj

17

zgodovinskih zgradb in spomenikov, ki pričajo o njegovi preteklosti. Okolica Ribeire Grande je izjemno slikovita, s strmimi pobočji, dolinami, številnimi slapovi in divjo obalo. V mestu in njegovi okolici najdemo številne kulturne znamenitosti, kot so cerkve, muzeji in lokalne obrtniške delavnice, ter ostanke portugalskega kolonialnega življenja. Ribeira Grande je pomembno gospodarsko središče otoka Santo Antão, ki temelji predvsem na kmetijstvu, ribištvu, turizmu in trgovini. PONTA DO SOL Ponta do Sol je priljubljena obmorska vasica na severu otoka Santo Antão. Vasica leži na majhnem spektakularnem polotoku ob vznožju visokih klifov. Je najsevernejša točka Zelenortskih otokov. V vasici prebiva približno 1.500 prebivalcev. Znana je po ribolovu. Obiskovalci lahko opazujejo lokalne ribiče pri delu ali pa se sami pridružijo ribolovnim izletom. Je izhodišče za pohodne poti proti Ribeiri Grande, dolini Paul, vasici Fontainhas in Cruzinhi. Središče vasice ima pridih portugalske kulture s cerkvico Santa Isabel, z velikim trgom in mestno hišo. Ob obali je nekaj lokalov, v katerih je po večerih živa glasba. FONTAINHAS Fontainhas je majhna vasica na otoku Santo Antão.Ta slikovita vasica se nahaja na pobočju hribov nad atlantsko obalo in ponuja čudovit razgled na Atlantski ocean ter okoliško pokrajino. Je začetna točka zelo priljubljene pešpoti ob atlantski obali. Leta 2015 je bila vasica izbrana kot drugo najlepše podeželjsko naselje po izboru National Geographica. CRUZINHA Cruzinha je tradicionalna kmečka vasica na otoku Santo Antão. Nahaja se na severozahodni obali otoka in je znana po svoji slikoviti pokrajini, terasastih poljih in bližini peščenih plaž. Cruzinha je znana po svoji kmetijski dejavnosti, zlasti po pridelavi sladkorja, kave, banan in drugih poljščin. Vasica s kamnitimi hišami in ozkimi uličicami ohranja svojo tradicionalno kulturo in arhitekturo.

18

PAUL Dolina Paúl je ena najbolj slikovitih in plodnih dolin na otoku Santo Antão. Znana je po svojih terasastih poljih, ki se raztezajo po strmem hribovju, in bujnih rastlinah ter spektakularnih razgledih na okoliške gore in ocean. Dostop do doline je mogoč po strmih in ovinkastih cestah, ki se vijejo čez hribe in se spuščajo v dolino. Dolina je eno najplodnejših območij na otoku Santo Antão in je znana po svoji kmetijski dejavnosti. Prebivalci doline gojijo številne poljščine, kot so sladkorni trs, kava, banane, mango, papaja in druge sadne vrste. Značilnost doline so ročno terasirana polja, ta omogočajo kmetom, da gojijo poljščine na strmih pobočjih hribov. So kulturni simbol otoka Santo Antão in so pogosto motiv za fotografiranje. Dolina Paúl ponuja številne možnosti za pohodništvo in raziskovanje naravnih lepot otoka Santo Antão. Znana je tudi po destilarnah groga. GROG Grog je otoška tradicionalna pijača, pogosto jo pripravljajo in pijejo. Postopek varjenja groga se lahko nekoliko razlikuje glede na lokalne navade in preference, vendar je osnovni postopek za pripravo pijače enak. Sestavine : • temni rum • vroča voda • sladkor • limonin sok • začimbe po okusu (npr. cimet, klinčki, ingver) Navodila: 1. V majhni posodi segrejte vodo do vrelišča. 2. Medtem v kozarcu za grog zmešajte temni rum, sladkor in limonin sok. Količina sestavin se lahko prilagodi glede na okus. 3. Ko je voda vrela, jo vlijte v kozarec z mešanico ruma, sladkorja in limoninega soka. 4. Premešajte, da se sladkor popolnoma raztopi.

19

5. Po želji dodajte začimbe, kot so cimet, klinčki ali ingver, za dodaten okus. 6. Okrasite z rezino limone ali cimetom in postrezite takoj. Pri varjenju groga na Zelenortskih otokih se lahko uporabljajo različne lokalne začimbe ali dodatki, odvisno od navad in okusa. Pomembno je, da se grog uživa zmerno in odgovorno. TARRAFAL Tarrafal de Monte Trigo je naselje na jugozahodnem delu otoka Santo Antão na Zelenortskih otokih. Tam živi 841 prebivalcev. Nahaja se na obali, 27 km zahodno od pristanišča Porto Novo. Naselje je bilo prvič omenjeno kot Terrafal na zemljevidu Jacquesa-Nicolasa Bellina iz leta 1747. Terrafal povezuje s Porto Novom nova cesta, zgrajena leta 2021. Tarrafal de Monte Trigo je precej dolgo ime, je pa pomembno, da ga ne bi zamenjali z drugimi Tarrafali na Zelenortskih otokih. Obstajajo več kot štirje, eden na otoku São Nicolau in celo še en na otoku Santo Antão, ki v resnici ni vas, temveč del Ribeire Grande. Ime Tarrafal izhaja iz grma Tamarix senegalensis ali tamariska, ki se na Zelenortskih otokih imenuje Tarrafe. Rastišča tega grma je mogoče najti okrog vasice. Prvo pristanišče na otoku po odkritju leta 1462 je bilo v tej vasici, vendar so ga zaradi odročnosti v 18. stoletju prenehali uporabljati. Danes Tarrafal Porto Novom povezuje nova cesta, zgrajena leta 2021.

20

SAL SANTA MARIA

Santa Maria je slikovita obmorska vasica na otoku Sal, najbolj turistično razvitem otoku v arhipelagu. Sal je znan po svojih peščenih plažah, kristalno čistem morju in sončnem vremenu vse leto. Santa Maria se nahaja na južnem delu otoka in je največji in najbolj obiskan kraj na otoku. Tu je največ turističnih nastanitev. Tudi Santa Maria je znana po svojih peščenih plažah, ki ponujajo idealne razmere za plavanje in sončenje, zaradi stalnih vetrov je tudi meka za vodne športe, kot so deskanje na vodi, kajtanje in surfanje. V središču mesta so številne restavracije, bari, trgovine in veliko agencij, ki ponujajo številne možnosti za vodne športe in izlete po okolici. Santa Maria ponuja tudi živahno nočno življenje z različnimi bari, klubi in glasbenimi festivali, zabavate se lahko ob živi glasbi ali plesnih predstavah. PEDRA DE LUME Soline Pedra de Lume so največja naravna znamenitost na otoku Sal. Danes so pomembna turistična atrakcija zaradi svoje zgodovinske in naravne vrednosti. Soline so bile nekoč pomembno industrijsko območje, kjer so lokalni prebivalci pridelovali sol s pomočjo naravnega procesa izhlapevanja morske vode. Ta tradicionalna metoda pridelave soli se je začela v 19. stoletju in je bila ključna za gospodarstvo otoka Sal in celotnega arhipelaga Zelenortskih otokov. Dostop do solin je mogoč po starem tunelu, skozi katerega so nekoč tovorili sol. Glavna značilnost solin so njihovi naravni bazeni, napolnjeni s hipersalinsko vodo, tako da je mogoče celo plavati v slanici. Zaradi visoke vsebnosti soli v vodi se plovnost poveča, zato človek lebdi na površini vode. PALMEIRA Palmeira je ribiška vasica na zahodu otoka Sal, ki je eno izmed glavnih ribiških pristanišč na otoku. Tu lahko opazujete lokalne ribiče pri delu, ko se vračajo s svojimi ribiškimi čolni, ali pa kupite sveže ulovljene ribe v lokalni ribarnici. Vas s svežo morsko hrano in ribami oskrbuje skoraj vso turistično infrastrukturo v Santa Marii. Vasica kljub turizmu ohranja svojo tradicionalno arhitekturo ter hišne poslikave.

21

ESPARGOS Espargos je drugo največje mesto na otoku Sal in je administrativno in gospodarsko središče otoka. Nahaja se v notranjosti otoka Sal, približno 2 km od letališča Amílcar Cabral International Airport. Čeprav ni ob obali, je zaradi svoje administrativne in gospodarske vloge pomembno središče za otok. Je sedež lokalnih vladnih ustanov. Tu se nahajajo uradi, šole, bolnišnica in druge javne ustanove. Poleg administrativne vloge je Espargos tudi gospodarsko središče otoka. Tu se nahajajo številne trgovine, restavracije, banke in druge poslovne ustanove, ki služijo prebivalcem in obiskovalcem otoka. Večina prebivalcev otoka Sal zaradi cenovne dostopnosti prebiva v Espargosu, medtem ko se na delo večinoma vozijo v 20 km oddaljeno Santo Mario. BURACONA – MODRO OKO Buracona je naravna znamenitost na otoku Sal. Nahaja se na zahodni obali otoka, blizu vasi Palmeira in je priljubljena destinacija za obiskovalce zaradi svojih spektakularnih skalnatih obal, naravnih bazenov in modrega očesa. Glavna atrakcija Buracone je »modro oko« ali »oči Buracone« - naravni bazen, obdan s skalnatimi obalami, kjer je morska voda zaradi optičnih učinkov videti turkizno modra. To ustvarja osupljiv slikovit prizor, ki privablja obiskovalce od blizu in daleč. Buracona je priljubljena za potapljanje in snorklanje zaradi svojih jasnih voda in obilice morskega življenja. Obiskovalci lahko raziskujejo podvodne jame, skalnate formacije in koralne grebene ter opazujejo pisane ribe in druge morske organizme. Poleg modrega očesa ima Buracona tudi druge naravne bazene, kjer lahko obiskovalci plavajo, se ohladijo in uživajo v naravnem okolju. Te bazene obdaja čudovita skalnata pokrajina, ki ponuja priložnost za raziskovanje in fotografiranje. Zaradi svoje zahodne lege je Buracona priljubljeno mesto za opazovanje sončnega zahoda. Obiskovalci se pogosto zberejo ob obali, da bi uživali v čudovitem razgledu na sonce, ko potuje proti obzorju. Na bližnjem razgledišču je na ogled tudi razstava o favni na otoku Sal.

22

OTOK SANTIAGO PRAIA

Praia je glavno in največje mesto Zelenortskih otokov. Nahaja se na južni obali otoka Santiago v skupini otokov Sotavento. Praia je politično, gospodarsko in kulturno središče Zelenortskih otokov. Praia v portugalščini pomeni plaža. Otok Santiago je leta 1460 odkril António da Noli. Prva naselbina na otoku je bila Ribeira Grande (Cidade Velha). Vas Praia de Santa Maria je bila prvič omenjena okrog leta 1615 in je zrasla v bližini naravnega pristanišča. Pristanišča Santiaga so bila pomembna za ladje, ki so plule med Portugalsko in portugalskimi kolonijami v Afriki in Južni Ameriki. Med koncem 16. stoletja in koncem 18. stoletja sta Ribeira Grande in Praia doživela številne piratske napade. Zaradi strateškega položaja mesta na planoti je bilo bolje zaščiteno pred piratskimi napadi, kar mu je dalo veliko prednost pred starejšim mestom Ribeira Grande (Cidade Velha). Postopno je izpodrinilo Cidade Velha in postalo je najpomembnejše naselje na Zelenortskih otokih, leta 1770 pa je postalo glavno mesto Zelenortskih otokov. Praia je bila prva postaja potovanja Charlesa Darwina z ladjo HMS Beagle leta 1832. Od leta 1858 ima tudi mestne pravice. V začetku 20. stoletja je bila Praia središče odpora proti portugalski kolonialni nadvladi. Po osamosvojitvi leta 1975 je Praia doživela demografski razcvet, saj je sprejela priseljence z vseh otokov. Danes v Praii živi približno 160.000 prebivalcev. Od celotnega prebivalstva Zelenortskih otokov jih kar 56 odstotkov živi na Santiagu, 29 odstotkov celotnega prebivalstva pa v mestu Praia. Znamenitosti: Cidade Velha (Staro mesto): Ta del mesta je zgodovinsko središče in je bil razglašen za Unescovo svetovno dediščino. Lahko obiščete trdnjavo Fortaleza Real de São Filipe, cerkev Nossa Senhora do Rosário, tržnico in druge zgodovinske zgradbe. Praia de Quebra Canela: To je ena najbolj priljubljenih plaž v Praii, uživate lahko v sončenju, plavanju in sprostitvi ob obali. Praça Alexandre Albuquerque: Glavni trg v Praii, kjer se nahaja nekaj pomembnih zgradb, kot je mestna hiša (Paços do Concelho) in cerkev Nossa Senhora da Graça.

23

Praia Market (Tržnica Praia): Barvita tržnica ponuja lokalne izdelke, kot so sveže sadje, zelenjava, začimbe in obrtni izdelki. CIDADE VELHA Cidade Velha v portugalščini pomeni »staro mesto«. Cidade Velha je mesto na južnem delu otoka Santiago. Ustanovljeno je bilo leta 1462 in je najstarejše naselje na Zelenortskih otokih ter nekdanje glavno mesto. Nekoč se je imenovalo Ribeira Grande, konec 18. stoletja pa so ga preimenovali v Cidade Velha. Mesto leži ob severozahodni obali Afrike in je bila prva evropska kolonialna naselbina v tropskih krajih. Nekaj prvotnih hiš je ohranjenih do danes, vključno s kraljevo trdnjavo, dvema cerkvama in mestnim trgom iz 16. stoletja. Danes je Cidade Velha postajališče atlantskih ladij in središče kreolske kulture. V pristanišču sta se ustavila velika svetovna pomorščaka: Vasco da Gama leta 1497 na poti v Indijo in Krištof Kolumb leta 1498 na svojem tretjem potovanju v Ameriko. Leta 1522 se je v njem ustavila odprava poznejšega raziskovalca Ferdinanda Magellana, ki se je pod vodstvom Španije odpravila na zadnjo etapo potovanja okrog sveta. Staro mesto je od leta 2009 na seznamu Unescove svetovne dediščine.

24

OTOK FOGO PICO DO FOGO

Pico do Fogo je aktiven stratovulkan na otoku Fogo na Zelenortskih otokih, ki se dviga na 2.829 metrov nad morjem in je najvišja gora otočja. Glavni krater je nazadnje izbruhnil leta 1680 in povzročil množično izseljevanje z otoka. Stranski krater je nazadnje izbruhnil leta 1995. Edini smrtonosni izbruh je bil leta 1847, ko je zaradi potresov umrlo več ljudi. Fogo v portugalščini pomeni »ogenj«. Je najmlajši in najaktivnejši vulkan na Zelenortskih otokih, ki so nastali, ko se je afriška plošča premaknila proti vzhodu nad vročo točko. Otok Fogo je sestavljen iz enega samega vulkana, zato je otok skoraj okrogel in ima premer približno 25 kilometrov. Velika kaldera (približno 10 kilometrov v smeri sever–jug in 7 kilometrov v smeri vzhod–zahod) se ne nahaja v središču otoka, temveč v njegovem severovzhodnem delu. Na pobočjih gore pridelujejo kavo, lavo pa uporabljajo kot gradbeni material. V bližini vrha je kaldera, v kateri je majhna vas Chã das Caldeiras. Rob kraterja, ki doseže 2700 metrov nadmorske višine, je znan pod imenom Bordeira. SAO FILIPE São Filipe je mesto na zahodni obali otoka Fogo na Zelenortskih otokih. Je glavno mesto otoka. V njem prebiva približno 8.200 prebivalcev. Ima pristanišče in letališče. Mesto je bilo ustanovljeno v 16. stoletju in velja za drugo najstarejše mesto na Zelenortskih otokih za Ribeiro Grande, vendar so mu mestne pravice podelili šele leta 1922. Razcvet je doživel zaradi gojenja bombaža, ki so ga prodajali na afriški obali. Leta 1655 so mesto uničili flamski pirati. V 18. stoletju je mesto gospodarsko zastalo, tako kot Ribeira Grande. Gojenje bombaža so nadomestili pridelava vina, kave in rastline jatrofa (za proizvodnjo olja in mila), kar je v 19. stoletju privedlo do gospodarskega vzpona. V središču mesta so bile zgrajene meščanske hiše (sobrados) okrog župnijske cerkve. Znamenitosti: Zgodovinsko središče mesta, imenovano Bila Baxo . Znano je po svoji kolonialni arhitekturi. Po letu 2000 je bilo obnovljenih veliko hiš, številne

25

imajo barvito ali bogato okrašeno fasado, lesene balkone ali rizalite. Mestna hiša (Camara Municipal) , zgrajena leta 1928, se nahaja na razglednem mestu Praça 12 de Setembro, kjer sta vredna ogleda majhen park in leseni paviljon. Cerkev Nossa Senhora da Conceição je bila zgrajena v razmeroma preprostem slogu leta 1849, pozneje je bila večkrat obnovljena, zadnja prenova je bila končana leta 2007. Cerkev se ponaša z dvema impresivnima stolpoma z uro. Nasproti cerkve je več dobro ohranjenih kolonialnih hiš iz 18. stoletja. Tržnica je na meji med Bila Baxo in modernejšim delom mesta na trgu Praça Francisco de Assis, ki je prometno vozlišče otoka. Tu sta tudi najpomembnejše avtobusno postajališče in pošta. KREOLI Prebivalci zelenortskih otokov pripadajo etnični skupini Kreolov. Kreolska ljudstva prihajajo iz kolonialnih območij, kjer so se mešali različni etnični, kulturni in jezikovni vplivi. Kreoli so nastali zaradi mešanja evropskih kolonizatorjev, avtohtonih prebivalcev in afriških sužnjev ter razvili svojo izvirno kulturo, jezik in identiteto. Ta ljudstva najdemo po vsem svetu, vključno z regijami, kot so Karibi, Latinska Amerika, Indijski ocean in Afrika. Na Zelenortskih otokih so prebivalci posledica mešanja portugalskih kolonizatorjev, afriških priseljencev in sužnjev, saj avtohtonih prebivalcev na otokih do portugalskega odkritja ni bilo. Njihova kultura pogosto združuje prvine različnih tradicij, hrane, glasbe in vere. Na Zelenortskih otokih ne poznajo posameznih plemen, vsi prebivalci so pripadniki iste etnične skupine.

26

KREOLSKI JEZIK Čeprav je uradni jezik Zelenortskih otokov portugalščina, prebivalci poleg tega jezika uporabljajo še kreolski jezik. Jezik kreolskih ljudstev ima običajno mešanico besed in slovnice iz različnih jezikov, kar je posledica zgodovinskih interakcij med različnimi kulturami. Obstaja več vrst kreolskih jezikov, ki se razlikujejo glede na območje, kjer Kreoli živijo (Afrika, Karibska otočja, ZDA ...) Na Zelenortskih otokih govorijo kreolski jezik, imenovan kabuverdianu ali kriolu. Kabuverdianu izhaja iz mešanice portugalščine, afriških jezikov in drugih evropskih jezikov. Obstaja več različic tega jezika, ki se razlikujejo glede na otok in regijo Zelenortskih otokov. Kabuverdianu se uporablja v vsakdanjem življenju, kulturi, glasbi in književnosti Zelenortskih otokov. Čeprav ima portugalščina uraden status, je kabuverdianu globoko ukoreninjen v identiteto prebivalcev Zelenortskih otokov in igra pomembno vlogo v njihovi kulturi in skupnosti. Kreolski jeziki (torej tudi kabuverdianu) imajo pogosto preprosto slovnico, ki se razlikuje od tiste v izvornih jezikih.

27

ARHITEKTURA NA ZELENORTSKIH OTOKIH

Portugalci so z odkritjem in kolonizacijo otokov s seboj prinesli način gradnje in tradicionalno arihtekturo, ki jo danes lahko občudujemo v vseh večjih otoških naseljih. Ta arhitekturni slog je značilen za regije, ki so bile nekoč pod portugalsko oblastjo, kot so Brazilija, Goa (Indija), Mozambik, Zelenortski otoki in druga območja. Značilnosti portugalske kolonialne arhitekture vključujejo gradnje trdnjav, utrdb in obrambnih zidov, ki so bila pomembna za varovanje kolonialnih ozemelj. Te utrdbe so bile pogosto zgrajene z močnimi kamnitimi zidovi in so bile ključne za obrambo pred morebitnimi napadi. V kolonialnih mestih so se pogosto pojavljali elementi baročne arhitekture, kot so bogato okrašena pročelja, krivulje, okrašeni stebri in podrobnosti v notranjosti cerkva in javnih stavb. Značilne kolonialne hiše so bile pogosto preproste, a funkcionalne, z značilnimi rdečimi strehami, lesenimi okni in vrati ter notranjimi dvorišči ali verandami. Cerkev je bila običajno osrednji del kolonialnih mest, zato so bile cerkve pomemben del arhitekture. Večina portugalskih kolonialnih cerkev je imela baročno notranjost, bogato okrašene oltarje in visoke stropove. Kljub vplivom evropske arhitekture so portugalski kolonialni gradbeniki radi uporabljali lokalne materiale, kot so les, kamen, slamnato-blatna izolacija in strešne kritine, kar je pripomoglo k prilagoditvi gradnje lokalnim podnebnim razmeram in okolju. Največkrat so pročelja obarvali belo, saj so z apnom poskrbeli tudi za dezinfekcijo. Na podeželju pa je bila prisotna zelo skromna arhitektura. Stare hiše so bile večinoma lesene, krite s slamo ter neizolirane. Danes so na podeželju prevladujoče novejše hiše iz 19. in 20. stoletja, ki nimajo več veliko zveze s portugalskim arhitekturnim slogom. Revni prebivalci v okolici večjih mest (Mindelo, Praia) pa si postavljajo preproste kovinske hiše (videti so kot zabojniki), ki jih lahko postavijo čez noč in tako izkoriščajo t. i. luknjo v zakonu. V Zelenortskem zakonu namreč piše, da je ilegalna gradnja prepovedana in da imajo oblasti moč, da vsako gradnjo podrejo. Če pa je hiša oziroma prebivališče že zgrajeno in notri prebivajo ljudje, se to izvzame iz rušenja.

28

HRANA ZA DUŠO GLASBA ZELENORTSKIH OTOKOV

Glasba na Zelenortskih otokih ima bogato in raznoliko zgodovino ter odraža kulturno raznolikost tega arhipelaga. Na otokih so razširjeni številni glasbeni stili in žanri, ki odražajo zgodovino, tradicijo in vplive različnih etničnih skupin. Nekateri glasbeni žanri, plesni ritmi in instrumenti so značilni za Zelenortske otoke: Morna je tradicionalni glasbeni slog Zelenortskih otokov, ki izhaja iz žalostnih pesmi sužnjev. To je melanholična glasba, pogosto se izvaja ob spremljavi kitare, violine in drugih tradicionalnih instrumentov. Besedila morna pogosto obravnavajo teme ljubezni, žalosti in hrepenenja. Funana je živahen plesni ritmični slog, ki izhaja iz Zelenortskih otokov. Ta glasba vsebuje hitre ritme in živahne instrumentalne aranžmaje, ki spodbujajo ples in veselje. Pogosto je spremljana z uporabo diatonične harmonike in tradicionalnih tolkal. Batuku je še en tradicionalni glasbeni slog Zelenortskih otokov, ki izvira iz afriških korenin. Ta glasba obsega značilne tolkalske ritme, ki jih izvajajo skupine bobnarjev, ponavadi spremljane s petjem in plesom. Koladeira je modernejša glasbena zvrst na Zelenortskih otokih, ki združuje tradicionalne elemente z vplivi sodobne glasbe. Ta glasba je pogosto bolj ritmična in vesele narave, primernejša za zabave in praznovanja.

29

Cesaria Evora – Sodade: Quem mostrava esse caminho longe? Quem mostrava esse caminho longe? Esse caminho pa São Tomé Quem mostrava esse caminho longe? Quem mostrava esse caminho longe? Esse caminho pa São Tomé Sodade, sodade Sodade dessa minha terra, São Nicolau Sodade, sodade Sodade dessa minha terra, São Nicolau

Prevod:

Kdo je pokazal to daljno pot? Kdo je pokazal to daljno pot? Ta pot do São Toméja. Kdo je pokazal to daljno pot? Kdo je pokazal to daljno pot? Ta pot do São Toméja.

Hrepenenje, hrepenenje, hrepenenje, hrepenenje te moje dežele, São Nicolau, hrepenenje, hrepenenje, hrepenenje te moje dežele, São Nicolau.

Med bolj znane in uveljavljene glasbenike Zelenortskih otokov spadajo še: Tito Paris, Boy Ge Mendes, Mayra Andrade in Lura.

30

HRANA IN PIJAČA Na Zelenortskih otokih lahko najdete široko paleto okusne hrane in pijače, ki odražajo bogato kulturno dediščino arhipelaga ter vplive afriške, portugalske in drugih kuhinj. Nekatere tradicionalne zelenortski jedi in pijače: Cachupa je narodna jed Zelenortskih otokov in predstavlja vrsto enolončnice, ki jo pripravljajo s fižolom, koruzo, mesom (običajno svinjino ali klobaso), krompirjem in drugo zelenjavo. Cachupa najraje jedo za zajtrk ali kosilo. Lagosta (jastog) je zelo priljubljena jed, saj jih je tam obilo (kot tudi drugih morskih sadežev). Pogosto ga pripravljajo na žaru, kuhajo v omaki ali dodajo k drugim jedem. Feijoada izvira iz portugalske kuhinje in je sestavljena iz kuhanega črnega fižola z različnimi mesnimi dodatki, kot so svinjina, klobase, svinjski uhlji in drugo. Feijoada postrežejo s praženim zeljem, rižem in rezino pomaranče. Pastel de nata je portugalska sladica, gre za vrsto kremnega slaščičarskega peciva, napolnjenega s sladkim jajčnim nadevom in pečenegaa, dokler ne postane hrustljavo na vrhu. Grog je tradicionalna alkoholna pijača, narejena iz sladkornega trsa. Zelo je priljubljen na Zelenortskih otokih. Pijemo ga lahko v čisti obliki ali pa ga uporabimo kot osnovo za različne koktajle. Poncha (punč) je še ena priljubljena pijača na Zelenortskih otokih, ki je narejena iz groga, soka agrumov in sladkorja. Obstaja več vrst te pijače, odvisno od vrste agruma, ki ga dodajo grogu (marakuja, limona, pomaranča ...). Omenjene jedi in pijače so le del dobrot, ki jih lahko poskusite na Zelenortskih otokih, kjer se lokalna kuhinja ponaša z okusi, ki vas bodo navdušili.

31