Oskarjeva Indonezija

Oskarjeva

Indonezija

04 201 43 38/39 info@agencija-oskar.si www.agencija-oskar.si

Agencija Oskar, d.o.o. Zasavska 45D SI-4000 Kranj

KAZALO Splošno o deželi.............................................................................5 Kratka zgodovina..........................................................................8 Islam..............................................................................................10 Pet stebrov Islama......................................................................................................................................11 Java. ..............................................................................................13 Yogyakarta....................................................................................................................................................14 Kraton – sultanova palača.......................................................................................................................15 Prangritis .......................................................................................................................................................16 Planota Kedu ................................................................................................................................................16 Borobudur.....................................................................................................................................................17 Prambanan ..................................................................................................................................................19 Bali. ...............................................................................................21 Balijski hinduizem.....................................................................................................................................22 Orientacija na Baliju...................................................................................................................................24 O templjih.....................................................................................................................................................25 Tanah Lot ......................................................................................................................................................26 Bratan .............................................................................................................................................................26 Amed ..............................................................................................................................................................27 Besakih ...........................................................................................................................................................27 Ubud ...............................................................................................................................................................27 Kuta .................................................................................................................................................................28 Sulawesi – otok moči in čutenja…............................................ 29 Južni Sulawesi (Sulawesi Selatan)......................................................................................................................................32 Makassar (Ujung Pandang) ...................................................................................................................32 Dežela Toraja (Tana Toraja) ...................................................................................................................33 Tongkonan – hiša z dimom...................................................................................................................34 Pogrebna slovesnost...............................................................................................................................34 Grobnica - hiša brez dima.......................................................................................................................36 Osrednji Sulawesi (Sulawesi Tengah)......................................................................................................................................37 Togiani ...........................................................................................................................................................38 Gorontalo. .....................................................................................................................................................39 Severni Sulawesi (Sulawesi Utara).........................................................................................................................................40 Manado ........................................................................................................................................................40 Minahasa ......................................................................................................................................................40

IRIAN JAYA-ZAHODNA PAPUA.................................................. 42 Dolina Balijem in Wamena....................................................................................................................44 Daniji............................................................................................................................................................... 44 FLORES......................................................................................... 46 KOMODO..................................................................................... 49 LOMBOK. ..................................................................................... 50 Giliji...................................................................................................................................................................53 INDONEZIJSKI JEZIKI................................................................. 54 HRANA - MAKAN......................................................................... 55 PIJAČA - MINUM.......................................................................... 57 MINI SLOVARČEK........................................................................ 58

4

SPLOŠNO O DEŽELI TANAH AIR KITA – NAŠA ZEMLJA, NAŠA VODA URADNO IME DRŽAVE: Republika Indonezija (Republik Indonesia) DAN NEODVISNOSTI: 17. avgust 1945 PREDSEDNIK: Susilo Bambang Yudhoyono (od 20. okt 2004) PRAVNI SISTEM: republika POVRŠINA: 1.919.440 km² (za 96 Slovenij). Od vzhoda do zahoda je 5100 km, od severa do juga cca. 2000 km. Razteza se čez tri časovne pasove. Indonezija je največji arhipelag. Državo sestavlja preko 17.000 otokov, od tega je 6.000 otokov naseljenih. Razdeljena je na 33 provinc, 2 posebni območji (Aceh in Jogyakarta) ter posebna provinca prestolnice Jakarte (Jakarta Raya). MEJNE DRŽAVE: Vzhodni Timor, Malezija, Papua Nova Gvineja. GLAVNO MESTO: Jakarta (15 milj.), večja mesta: Surabaya, Bandung, Medan, Semarang, Palembang, Tangerang in Ujung Pandang. PREBIVALSTVO: 240 milijonov (za 120 Slovenij), po številu prebivalstva 4. največja država na svetu. Rodnost: 2.3 otroka na žensko (Slo: 1,3). Indonezijska vlada uspešno vpeljuje program Dua anak cukup (Dva otroka sta zadosti). RELIGIJA: 86% muslimani , 6% protestanti, 3% katoliki, 2% hindujci, 1% budisti. Indonezija je po številu prebivalstva največja muslimanska država. NARODNA PRIPADNOST: zelo pestra (Javanci 41%, Sundanci 15%, Madurci 3.3%,…). URADNI JEZIK: Bahasa Indonesia - Indonezijski jezik, je delno umetni jezik, uradno prilagojena malajščina. Vsi Indonezijci pa govorijo še svoje lokalne jezike – najbolj razširjena je javanščina. PISMENOST: 90,4% (moški 94%, ženske 86,8%) ZASTAVA: rdeče – bela, zgoraj rdeči pas, spodaj beli pas DENARNA ENOTA: indonezijska rupija

5

GEOGRAFIJA: Indonezijo lahko razdelimo na 2 pomembnejši geografski enoti: 1. Zahodna Indonezija: Sestavljajo jo Veliki sundski otoki (Sumatra, Borneo, Java). Ti ležijo na Sundskem šelfu in so del Azije. Sundski otoki ležijo na izredno živahnem svetu, kjer Indoavstralska plošča izpodriva Evrazijsko ; o tem priča več kot 300 ognjenikov (76 delujočih) in pogosti potresi. Pas mladonagubanega gorstva se prek Sumatre in Jave nadaljuje na malih Sundskih otokih (Bali, Lombok, Sumbawa, Flores, Sumba in Timor). Otok Borneo se razlikuje od drugih otokov, je zelo uravnan, starejša hribovja so le v osrednjem delu, drugod so močvirne in težko prehodne ravnine. 2. Vzhodna Indonezija: Sestavljajo jo Mali sundski otoki, Moluki in Zahodni Irian (od leta 1963 pripada Indoneziji). Ta del leži severozahodno od Sahulskega šelfa in spada po geološki zgradbi, živalskem in rastlinskem svetu že k avstralsko-melanezijskem območju. Ločnica med deloma je Walleceova linija , ki poteka skozi Lomboški preliv vzhodno od Balija in Makasarski preliv jugovzhodno od Bornea. Gorati otok Sulawesi (Celebes) zaradi velikosti prištevamo k Velikim sundskim otokom, vendar je po vseh značilnostih del vzhodne Indonezije. Najvišja točka: Najvišji vrh je Puncak Jaya (4.884m); leži na Zahodnem Irianu. Indonezija je največje vulkansko območje na svetu, ima čez 500 vulkanov (gunung api – ognjene gore), od tega je 128 aktivnih. Vsako leto izbruhne vsaj en vulkan. Najnižja točka: Indijski ocean 0 m PODNEBJE: Je ekvatorialno, pod močnim vplivom monsunov. Stalna vlaga je okoli 80%, temperature se gibljejo med 25 in 35 stopinjami. Največ padavin dobijo zahodni deli, razporejene so skozi vse leto, saj jih prinašata oba jugozahodni (poletni) in severovzhodni (zimski) monsun. Vzhodna Indonezija dobi največ padavin pod vplivom severovzhodnega monsuna (od novembra do aprila), poletni jugovzhodni vetrovi iz Avstralije pa ustvarijo na vzhodu sušno dobo (od junija do oktobra). Značilne so velike podnebne razlike med severnimi in južnimi deli otokov. MORJA: Tu se srečujeta Indijski in Tihi ocean, severno od Bornea se nahaja Južnokitajsko morje, nad Sulawesijem Celebeško morje, nad Javo Javansko morje, pod Timorjem Timorsko morje, med Avstralijo in

6

Novo Gvinejo pa Arafursko morje. VODE: Večje reke so le na Velikih Sundskih otokih in na Zahodnem Irianu. Tečejo skozi obsežna močvirja, imajo zelo majhen strmec in so pomembne lokalne prometne poti. Na Sumatri je največje indonezijsko jezero Toba (1.140 km²). GOSPODARSTVO: Velikanski narod se bojuje z revščino, nezaposlenostjo, pomanjkanjem infrastrukture, korupcijo, hitro ranljivim bančnim sektorjem, premajhnimi investicijami in neenakomerno porazdelitvijo dobrin med regijami. Sooča se tudi s stalnimi naravnimi nesrečami – decembra 2004 jo je prizadel tsunami, potresi, poplave, izbruhi vulkanov,.. BRUTO DOMAČI PROIZVOD PER CAPITA: 3.900 USD (Slovenija 29.500 USD). NARAVNA BOGASTVA: nafta in plin, premog, zlato, les. Viri elektrike: termoelektrarne (87%), hidroelektrarne (11%). KMETIJSTVO: V kmetijstvu je zaposlenih 45% prebivalstva, daje pa le 17% BDP. POLJEDELJSTVO: Za prehrano prebivalstva je najpomembnejši riž (tretja na svetu po pridelavi). Pridelujejo ga skoraj na polovici vseh kmetijskih površin. Drugi pomembni pridelki so: koruza, maniok, soja in arašidi. Za izvoz je najpomembnejše pridelovanje kavčuka in palmovega olja (2. na svetu po pridelavi), kokosovih orehov, kave, kakava, čaja, sladkornega trsa in tobaka. Od sadja so najpomembnejši pridelek banane, pomaranče in ananas. Na Molukih in severnem Sulawesiju pridelujejo različne dišave (nageljnove žbice, muškatni oreščki, vaniljo...). ŽIVINOREJA je skromno razvita – predvsem perutninarstvo in govedoreja, bivoli za delo na poljih. INDUSTRIJA: nafta in plin, kavčuk, tekstilna, čevljarska, prehrambena, lesna, rudniki, turizem. Izvoz: nafta in plin, les, kavčuk, tekstil, električni aparati; največ izvaža na Japonsko, v Singapur, ZDA, Južno Korejo in Kitajsko. Uvoz: stroji, kemikalije, hrana, gorivo; največ iz Singapurja, Kitajske, Japonske, Južne Koreje in Malezije.

7

KRATKA ZGODOVINA pred 1 milijonom let – JAVANSKI ČLOVEK (PITHECANTHROPUS ERECTUS): V Trinilu na Javi najdejo ostanke prvega “pokončnega” človeka v Indoneziji, ki je kasneje izumrl. okoli 40.000 p.n.š. se naseli prvi Homo Sapiens, ukvarja se z lovom, ribolovom in nabiralništvom. okoli 3000 p.n.š. – 500 p.n.š.: Potekajo selitve iz jugovzhodne Azije. Predniki današnjih Indonezijcev so prišli iz Indokitajskega polotoka. okoli 700 p.n.š.: Najdemo več razvitih in dobro organiziranih družb – znana jim je mokra tehnika gojenja riža (sawah), uporabljati so znali baker in bron, imeli so že udomačene živali, ter nekaj znanja o morjeplovstvu, bili so animisti, verjeli so v dušo (semangat) vseh stvari, počasi se izoblikuje vaško pravo (adat). Opazen je vpliv Dongsonške kulture iz današnjega Vietnama (ritualno žrtvovanje bivolov, megaliti, tehnika tkanja ikat). okoli 200 p.n.š. – 200 n.š. INDIJSKI VPLIV - PRIHOD HINDUIZMA IN BUDIZMA: Kulturna izmenjava je potekala preko indonezijskih in predvsem indijskih trgovcev. Le-ti so s seboj pripeljali svečenike, ki so hinduizem in budizem utrdili predvsem na Javi in Sumatri. 730 – 920 n.š. BUDISTIČNO KRALJESTVO SAILENDRA IN HINDUJSKO KRALJESTVO SANJAYA – PRVO KRALJESTVO MATARAM: Obe kraljestvi na Centralni Javi se vpišeta v zgodovino z gradnjo mogočnih templjev, znanim budističnim Borobudurjem in hindujskim Prambananom. 10. – 13. stoletje VEČ MANJŠIH HINDUJSKO – BUDISTIČNIH DRŽAVIC NA JAVI: Najbolj znan je vladar Airlangga, ki prevede nekaj klasičnih indijskih tekstov v javanščino. 700 – 1300 SRIVIJAYA: Pomorska velesila na Sumatri, ki je nadzirala prehod čez Malajsko ožino in tako zaslužila s trgovino, ki je bila takrat že močno razvejana. Budistična država doseže višek v 10. stoletju. 14 – 16. stoletje MAJAPAHITSKO KRALJESTVO NA JAVI: Zadnje hindujsko- budistično kraljestvo v indoneziji doživi razcvet v času kralja Hayam Wuruka in njegovega ministra Gajah Mada. Po prihodu islama v Indonezijo majapahitska elita najde zatočišče na Baliju. 15. stoletje PRIHOD ISLAMA V INDONEZIJO: Islam se je širil s trgovskimi potmi, še posebej, ko muslimani zavzamejo Malako konec

8

13. stoletja. Islam se najprej prime na Javi, kmalu zatem pa se vera razširi tudi na druge otoke (na Sulawesi v začetku 17. stoletja). 16. – 18. stoletje MUSLIMANSKO MATARAMSKO KRALJESTVO NA JAVI. 1511 PORTUGALCI ZAVZAMEJO MALAKO: Počasi se usidrajo v Vzhodni Indoneziji. Portugalce zanima predvsem trgovina. Do začetka 16. stoletja so prevzeli trgovino z začimbami. Za monopol se kmalu začnejo potegovati tudi Angleži in Nizozemci. 1602 – 1799 NIZOZEMSKA VZHODNOINDIJSKA DRUŽBA: Nizozemska družba je bila ustanovljena z namenom, da prevzame popolen monopol nad začimbami iz Molukov, kar ji tudi uspe. Počasi osvajajo notranjosti otokov, predvsem Jave, kjer naletijo na velike odpore. Družba leta 1799 bankrotira. 1800 – 1945 NIZOZEMCI: Ozemlje po bankrotu prevzame nizozemska država. Nizozemci so vpeljali kulturni sistem prisilnega kmetijstva (plantaže kave, čaja, tobaka, sladkornega trsa nadomestijo riževa polja). Domačini morajo davke plačevati v pridelkih. V začetku 20. stoletja so si Nizozemci podredili še zadnje otoke. Tedaj so nekaj denarja vložili v razvoj infrastrukture (ceste, železnica, elektrika...) in šolstva. 1920 PRVE NACIONALISTIČNE TEŽNJE PO SAMOSTOJNI DRŽAVI: Ideje o Nusantari (imperiju otokov) so močnejše kot kdajkoli prej. Mohamed Hatta in Ahmed Sukarno ustanovita leta 1927 Indonezijsko nacionalno stranko. 1942 – 1945 JAPONCI: Japonci so najprej sprejeti kot osvoboditelji, a kmalu se pokaže, da so prav tako nemilostni. Japonci seznanijo miroljubne Indonezijce z vojskovanjem, ki jim prav pride v vojni za neodvisnost proti Nizozemcem in Angležem. 17. avgust 1945 OSAMOSVOJITEV INDONEZIJE: Sukarno postane prvi predsednik. 1949 Nizozemska prizna neodvisnost Indonezije. 1965 Pride do vojaškega udara, Sukarna zamenja Suharto. 1998 Gospodarska in ekonomska kriza preplavi Indonezijo, študentske demonstracije po celi državi. Suharto odstopi. 1999 Na voltivah za predsednika zmaga Megawati Sukarnoputri, Sukarnova hčerka. 2004 Aprila na strankarskih volitvah zmaga stranka GOLKAR , premaga prej vodilno stranko PDI (Partai Demokrasi Indonesia) , oktobra pa je izvoljen nov predsednik Susilo Bambang YUDHOYONO , ki s 60% glasov premaga prejšnjo predsednico MEGAWATI Sukarnoputri.

9

ISLAM Beseda islam pomeni poslušnost in mir s predanostjo božji volji. Islam pomeni podreditev Bogu, musliman pa tisti, ki je podrejen Bogu. Pripadniki islama se imenujejo muslimani, kar pomeni pokorni. Na svetu je približno 1.3 milijarde muslimanov; največ jih živi na Bližnjem vzhodu, v severni Afriki in v nekaterih delih Azije. Islam je za krščanstvom druga najbolj razširjena religija, število vernikov pa se najhitreje povečuje. Muslimani imajo nekatere nazore o Bogu in zgodovini enake kot Judje in kristjani. Najpomembnejši dogodek v muslimanski zgodovini je bilo razodetje božje besede Mohamedu v začetku 7. stoletja. Mohamed se je rodil okrog leta 570 v Meki, ki leži v današnji Saudski Arabiji. Meka je bila romarsko središče za različne vernike, ki so častili mnogo bogov, kipce, idole... Abrahamova vera v enega Boga, ki je bila nekoč razširjena v Arabiji, se je sčasoma izgubila. Mohamed se je večkrat umaknil v votlino na gori Hira v bližini Meke, kjer je v miru premišljeval. Ko je bil star okrog 40 let, je doživel prvo razodetje. Bog ga je nagovoril preko nadangela Gabrijela in mu povedal, da je izbran za njegovega poslanca in naj ljudem pripoveduje. Od takrat dalje je Mohamed doživljal razodetja in sporočilo prenašal ljudstvu. V Meki je začel Mohamed širiti svoje osrednje sporočilo, da “ni Boga razen Boga” (Boga imenuje Alah, kar v arabščini pomeni edini Bog). Ljudi je kmalu začel zanimati njegov nauk, vendar so se politični voditelji zbali njegove priljubljenosti in mu začeli sovražno nasprotovati. Ogrožena sta bila njihov način življenja in ekonomski položaj, saj je Mohamed razglašal, da so pred Bogom vsi enaki in ljudem dajal napotke za življenje, ki so bili močno drugačni od tedanjih navad. Končno so bili pritiski tako močni, da je Mohamed leta 622 s skupnostjo svojih privržencev zbežal v Medino. Potovanje je znano kot hidžra ali selitev in je tako pomemben dogodek, da muslimani z njim začenjajo svoje koledarsko štetje. Po islamskem koledarju

10

smo zdaj v 15. stoletju. Dve leti pred Mohamedovo smrtjo (leta 632), so muslimani zavzeli Meko in jo razglasili za središče islama. Mohamed ni imel moških potomcev, zato vlogo voditelja skupnosti prevzame njegov najboljši prijatelj Abu Bakr, ki je bil prvi kalif. Najpomembnejši so prvi štirje kalifi: Abu Bakr, Omar, Osman in Ali, ki so muslimansko vero razširili čez ves Arabski polotok. Sredi 7. stoletja se je islam razširil od Atlantskega Oceana do Indije, kalifi pa so se preselili v tedanja kulturna središča: najprej v Damask, kasneje v Bagdad, Kairo in Istanbul. PET STEBROV ISLAMA Muslimanska vera temelji na popolni predanosti vernikov Bogu. Predani muslimani se v vsakdanjem življenju držijo petih načel islama, znanih pod imenom pet stebrov islama: veroizpoved, molitev, dajanje miloščine, post in romanje v sveto mesto Meko. Veroizpoved ali Šahada: Osnova muslimanskega verovanja je izjava pripadnosti veri. Izražena je v besedah: Ni drugega Boga razen Boga in Mohamed je njegov prerok. Kdorkoli ta stavek ponovi v prisotnosti dveh muslimanov in vanj tudi veruje, postane musliman. Molitev ali Salat: Ritual molitve, čaščenje Boga, je bistveni del vsakdana vsakega vernika. Muslimani molijo petkrat dnevno in sicer ob zori, ob sončni 12, ob sončni 15, ob sončnem zahodu in ko se znoči. Pred molitvijo se muslimani ritualno umijejo. Med molitvijo so vsi verniki obrnjeni proti Meki, molitev pa poteka tako, da se verniki klanjajo, s čimer izražajo popolno ponižnost pred Bogom. Vsaj enkrat tedensko (petkova opoldanska molitev) naj bi se vsi verniki udeležili molitve v mošeji. Zakonita miloščina ali Zakat: Vsak musliman, ki to zmore, naj bi namenil 1/40 letnega dohodka pomoči potrebnim. Gre za nekakšen socialni sistem islama, kajti muslimani s tem izražajo svojo odgovornost do soljudi v družbi. Zavedajo se, da bodo lahko že naslednji dan oni potrebni pomoči. Tako dobljen denar zbirajo določene dobrodelne organizacije, ki ga dodeljujejo pomoči potrebnim.

11

Enomesečni post ali Saum: Muslimanski post je bolj poznan pod imenom Ramadan. Takrat muslimani med sončnim vzhodom in zahodom ne uživajo hrane, ne pijejo, ne kadijo, nimajo spolnih odnosov in naj ne bi smeli imeti niti pregrešnih ali slabih misli. Med postenjem naj bi ljudje občutili kar čutijo revni ljudje, ki nimajo za vsakodnevno hrano. Ramadan je čas, ko naj bi se ljudje obrnili vase, razmišljali o sebi, problemih in bili bolj povezani z družino. To je tudi čas za učenje Korana, samodiscipline in dobrodelnosti. Romanje v Meko ali Hadž: Največja želja vsakega muslimana je, da bi vsaj enkrat v življenju romal v Meko in obiskal svetišče Kabo. Meka je sveti kraj muslimanov in svetišče Kabo naj bi zgradila Abraham in njegov sin Ismail. Romanje v Meko poteka v zadnjem, dvanajstem muslimanskem mesecu in takrat v Meko potuje letno štiri milijone vernikov. Gre za skoraj enomesečno romanje in med tem časom obiščejo tudi druge pomembne kraje v bližini. Vernikom, ki opravijo Hadž, se izbrišejo vsi dotedanji grehi. Romanje lahko opravijo tudi v drugem obdobju, vendar je tako romanje vredno manj in ne velja za Hadž.

12

JAVA

Java je najbolj naseljen indonezijski otok. Na le 7% površine celotne Indonezije živi kar 60% indonezijskega prebivalstva. Na Javi je skoncentrirana skoraj vsa industrija, razen nafte in tikovine. POVRŠINA: 138.794 km². Otok je okoli 1000 km dolg ter med 60 in 200 km širok (samo Java je torej velika za 6 in pol Slovenij). Otok ima 121 vulkanov od tega je 27 do 35 aktivnih. Ravno zaradi vulkanov ima Java zelo rodovitno zemljo. GLAVNO MESTO: Jakarta (15 milijonov). Večja mesta: Surabaya (4 milijonov), Bandung (1,7 milijonov), Semarang (1 milijon). Odstotek urbanega prebivalstva raste. Leta 1970 je v mestih živelo le 20%, danes pa že 36% prebivalstva. PREBIVALSTVO: 124 miljonov (60% celotnega prebivalstva). Začetek 20. stoletja je na Javi živelo okoli 28 milijonov ljudi. V zadnjih letih je rast prebivalstva padla, a še vedno je 1.5%.

13

GOSTOTA NASELJENOSTI: 900 preb./km². Ena večjih na svetu (primerljiva z Bangladešom), osrednja Java (planota Kedu) ima gostoto tudi do 2000 preb./km², medtem ko Jakarta z bližnjo okolico doseže tudi do 14.000 preb./km². ETNIČNE SKUPINE: Javanci (80 milijonov) živijo na osrednji planoti ter na severni in vzhodni obali, Sundanci (25 milijonov) na zahodni Javi in so poznani kot najbolj ortodoksni muslimani, Madurci (12 milijonov) iz bližnjega otoka Madure so poselili predvsem vzhodno Javo in slovijo kot najbolj vročekrvni. Na Javi živi tudi precej Kitajcev. VERSKA PRIPADNOST: Večinoma so muslimani, nekaj je kristjanov in budistov, ohranili pa sta se tudi dve manjši skupnosti – hindujska skupnost Tengger (vzhodna Java) in animistična Badui (zahodna Java). Javo lahko razdelimo na štiri dele: 1. Sundska ali zahodna Java: Sundi so v 13. st. osnovali najstarejše in tudi najbolj ortodoksno muslimansko kraljestvo v Indoneziji. Sundska dekleta veljajo za najlepša v Indoneziji. 2. Osrednja Java: Okolica Yogyakarte in Sola (kulturni središči Jave). 3. Vzhodna Java: Najbolj suho območje, tudi najbolj zaostalo, ni dovolj dežja za pridelavo mokrega riža. Bolj plantaže, kjer gojijo kavčuk, kavo… 4. Jakarta: Glavno mesto je območje per se. Vsebinsko sodi izven Jave, je mednarodno mesto. YOGYAKARTA Leži med Indijskim oceanom in vulkanom Merapi. Ima okoli 500.000 prebivalcev, skupaj z okolico pa 3 milijone. Yogyakarta je kulturno in intelektualno središče Jave. Tu se govori najbolj prava javanščina. Je center stare javanske umetnostne obrti (batik, srebrnina) in klasičnega javanskega plesa. Tu domujejo najbolj prestižne univerze ter akademije. Pomen Yogyakarte daleč presega njeno velikost. Ima status posebnega območja in mestu še danes vlada sultan , ki živi v kratonu (palača z obzidjem). Skozi zgodovino je bilo mesto vedno sinonim za samostojnost in upor proti kolonialni oblasti, naj bo

14

to med javansko vojno, ali kasneje v času osamosvojitve Indonezije. Domačini mesto poimenujejo samo Yogya . Zgodovinski pregled: 8. - 10. stoletje: Prvi višek pod kraljestvi Sanjaya in Sailendra (čas gradnje templjev, Borobudur in Prambanan) 16. - 17. stoletje: Muslimansko kraljestvo Mataram , nekaj časa je prestolnica kraljestva v Kota Gede, sedaj predmestje Yogye. 1755 HAMENGKUBUWONO I. (tisti, ki drži svet v svojem naročju): Po Giyantski pogodbi ustanovi kraljestvo s prestolnico v Yogyi in postane prvi sultan. 1825 - 30 SREDIŠČE JAVANSKE VOJNE pod vodstvom princa Diponegora proti kolonialni oblasti. 1946 - 49 Središče revolucije in tri leta glavno mesto republike. 1965 - 78 SULTAN HAMENGKUBUWONO IX. PODPREDSEDNIK za časa Suhartove vlade, zelo priljubljen med ljudstvom. 1989 sultan Hamengkubuwono X. nasledi svojega očeta (umrl leta 1988). Je član narodne skupščine in guverner province (posebnega območja) Batik je tehnika barvanja, ki so jo do popolnosti razvili na centralni Javi. Tekstil (bombaž ali svilo) večkrat namočijo v barvo, vzorce pa ustvarijo z nanašanjem voska pred barvanjem. Več je barv in vzorcev, bolj zamuden je postopek. Večina batikov je danes narejenih industrijsko. Seveda so ročni vzorci lahko precej bolj pestri in običajno skrivajo precej simbolov. KRATON – SULTANOVA PALAČA Območje kratona je mesto znotraj mesta , stanovanjsko območje, ki je obdano z 3-6 m visokim obzidjem, v katerega vodijo 4 vrata. Znotraj tega območja se nahaja Kraton, sultanova palača, v kateri še danes živi današnji sultan Hamnegkubuwono X. Male, nizke hiše so bile včasih namenjene le članom dvora ter nižjemu plemstvu in služabnikom ter delavcem iz palače. Čeprav ta pravila danes ne držijo več, pa tujci še danes ne smejo živeti znotraj tega obzidja.

15

Kraton je tako kraljevo kot tudi duhovno središče. Tu živi sultan in tu se ohranjajo stare javanske umetnosti (ples, glasba, gledališče in literatura). Palačo je dal zgraditi prvi sultan leta 1756. Gradnja je trajala kar 40 let in kasnejši sultani palače skorajda niso spreminjali. Celoten kompleks sledi pravilom indo-javanske kozmologije. En del kompleksa je danes spremenjen v muzej namenjen ogledom, drugače pa v kratonu še danes živi sultan. Današnji sultan je hkrati varuh stare javanske tradicije in tudi napreden poslovnež in politik – je 4 km dolga peščena plaža, priljubljen kotiček za prebivalce Yogye, kamor se lahko umaknejo pred mestnim živžavom. Morje zaradi nevarnih tokov ni primerno za kopanje in tudi tradicija govori o Kraljici južnih morij, Nyai Loro Kidul, ki vse kopalce, oblečene v njeno najljubšo barvo – zeleno, potegne v svoje globine. Enkrat letno poteka velika ceremonija ko sultan iz Yogye, ob obletnici kronanja, pošlje delegacijo z daritvami do bližnjega svetišča. S tem simbolično obnovi svojo poroko s Kraljico južnih morij. PLANOTA KEDU leži med vulkani in morjem od 30 m do 100 m nadmorske višine . Je aktivno vulkansko območje - vulkani prinašajo rodovitnost. Vulkan Merapi (50 km od Yogye) je vulkan, ki še vedno bruha. Moderni seizmologi preučujejo vulkane in napovedujejo morebitne izbruhe, a ljudje jim ne verjamejo povsem. Skriti pod naplavinami ležijo ostanki civilizacije o kateri ne vemo skoraj nič. Vsi zapisi na papirusih, bananinih listih so propadli, vse kar je ostalo je zgodba kamna. Poleg Borobodurja je v okolici še okoli 20 templjev. guverner province. PRANGRITIS

16

BOROBUDUR Je eden treh največjih budističnih templjev na svetu. Letno ga obišče milijon in pol ljudi, večina Indonezijcev. Ime verjetno izvira iz sanskrtskih besed Vihara Buddha Uhr , kar pomeni “budistični

samostan na griču” . Zgodovina templja:

Zgradili so ga v 75 letih med 760 – 830 nš. Tempelj sestavlja okoli milijon kamnov težkih preko 100 kg. Okoli 200 delavcev je moralo nepretrgoma delati 30 let. Borobudur je bil po zatonu kraljestva Sailendra v sredini 10.st. postopoma zapuščen. Nekaj najdene kitajske keramike in kovancev govori o tem, da so se verjetno romanja še nekaj časa nadaljevala, dokler ni tempelj povsem prerasla trava in grmovje. Za kar nekaj stoletij je tempelj utonil v pozabo. Ruševine je okoli leta 1814 odkril Stamford Raffles (namestnik guvernerja na Javi), ki je bil tudi amaterski arheolog. Tempelj je bil prekrit ter zaraščen. Kmalu so začeli z izkopavanjem. Delo je nadaljeval Theo Van Erp (1907). A še dobrih 30 let nazaj je bil tempelj na robu propada... Unesco je leta 1983 končal program obnove , ki je stal 25 miljonov dolarjev. Leta 1991 je Unesco uvrstil Borobudur na seznam Svetovne kulturne dediščine . O templju: Tempelj meri 113 x 113 m in je visok do 42 m . Sestavljen je iz 6 pravokotnih ploščadi , na katere so nadgrajene 3 okrogle . Čisto na vrhu kraljuje velikanska stupa . Tempelj krasi več kot 2500 v kamen izklesanih reliefov ter 504 kipi Bude . Prava “poezija v kamnu”. Simbolika: Tempelj je narejen po modelu budističnega kozmosa, predstavlja tri nivoje budističnega sveta: - kamadhatu – spodnji nivo človeških želja (baza), - rupadhatu – prehodni nivo oblike (prve štiri galerije), - arupadhatu – nivo brezobličnosti in nebesnega razsvetljenja (vrhnje okrogle terase).

17

Začenja se z vsakodnevnim življenjem (spodaj) in končuje v nirvani (na vrhu). Ko se vzpenjamo po stopnicah nas reliefi na 4 galerijah seznanijo najprej z različnimi džatakami (popularne zgodbe o prejšnjih življenjih Bude, obstaja jih več kot 500) in avadanami (popularne zgodbe o velikih dejanjih), sledi zgodba o Budinem življenju po tekstu Lalitavistara. Največji del reliefov je posvečen enemu pomembnejših budističnih tekstov – Gandawyuhi , ki govori o romanju Sudhane in njegovi poti do razsvetljenja. Na vrhnjih treh odprtih okroglih terasah reliefov ni, še 72 kipov Bude je skritih v stupah. Krona templja je ogromna stupa na sredini, ki je prazna. Na vrhu stupe je špica, ki pomeni ravnotežje med nebom in zemljo. Budizem Nastal je kot reformacija hinduizma, nekje v 5. st. p.n.š. Njegov ustanovitelj je Sidartha Gautama, poimenovan BUDA, kar pomeni razsvetljeni, prebujeni. Danes ima okoli 300 milijonov pripadnikov, če prištejemo še vse kitajske budiste pa celo 600 milijonov. V Indonezijo je prišel z indijskimi trgovci v prvih stoletjih n. št. in doživel višek med 9. - 11. st.. Danes je v Indoneziji le 1% budistov, večinoma Kitajci. Sidartha Gautama - BUDA Rodil se je v današnjem Nepalu okoli leta 560 pnš v hindujski kšatrijski družini. Oče vladar klana Šakja, ga je poimenoval Gautama. Po legendi naj bi ga mama Maja rodila iz desnega boka, po rojstvu je umrla. Deček je živel v varnem zavetju palače, se poročil in dobil sina. Pri 29 letih naj bi nekega dne srečal starca, bolnika, pogrebni sprevod in meniha. Po teh “štirih znamenjih” se je odločil, da zapusti življenje dvorskega razkošja. Predal se je šestletni meditaciji in iskanju modrosti. Več let je živel kot asket, bil na robu smrti, a sčasoma je spoznal, da tudi askeza ne da odgovorov na njegova vprašanja. Odločil se je za zmerno pot. Pri 36 je prišel na obrobje vasi Gaja, sedel je pod drevo in sklenil, da ne vstane, dokler ne najde odgovorov. Takrat spozna t.i. štiri plemenite resnice in postane Buda, razsvetljeni. Po prvi pridigi v bližini Varanasija je predstavil temeljne doktrine budizma in preživel ostanek svojega življenja – umrl je pri 80ih – ob pridiganju. Njegovi nasledniki so ga klicali Sidharta, kar pomeni “tisti, ki je izpolnil svojo usodo”.

18

Stupa, sveta gora ali mandala? Znanstevniki si še danes niso na jasnem kakšen je bil pomen templja in kakšna njegova simbolika. Najbolj verjetno se zdi, da je bilo to svetišče za množice , kjer so se lahko predvsem navadni prebivalci spoznali z budističnim naukom. Gotovo je bil tempelj tudi simbol vladarjeve moči . Vprašanje ali gre za simboliko svete gore ali mandale ali stupe ostaja nerazrešeno. Do neke mere namreč ustreza prav vsem tem simbolom. PRAMBANAN je največji kompleks hindujskih svetišč v Indoneziji , sestavlja ga več kot 218 svetišč. Najlepše in najpomembnejše se imenuje prav tako Prambanan (ime vasi v bližini). Zgodovinski pregled Leta 856 pride do združitve dveh kraljestev, budistične Sailendre in hindujske Sanjaye s poroko in takrat naj bi začeli graditi prambananski kompleks. V 18. st. so tempelj odkrili Evropejci , obnova se začne v 19. st. in traja vse do leta 1953. 1991 ga je Unesco uvrstil na seznam svetovne kulturne dediščine . Legenda pravi… da je nekoč živela prelepa princesa Loro Jonggrang v katero se je zaljubil kraljevi sin Bandung. Bandugov oče, kralj Boko, je osvojil ozemlje Lorinega očeta in ta je bil prisiljen dati svojo hčer kraljeviču za ženo. A princesa se ni zlahka vdala – mladeniču je kot pogoj za poroko postavila, da naj v eni noči zgradi 1000 templjev. Bandung je zbral vse mojstre tega sveta in pričeli so z delom. Ko je prinecesa videla, da končujejo zadnji tempelj je zbudila vse svoje služabnike in jim zaukazala naj raztresejo riž vsepovsod. Petelini so navdušeni nad zgodnjim zajtrkom začeli kikirikati in kraljevič je mislil, da je nastopil dan. Žalosten, da mu ni uspelo je prenehal z delom. Ko je zvedel za prevaro se je princesi maščeval tako, da jo je spremenil v kip, ki si ga lahko še danes ogledamo v Šivinem templju – nosi obraz boginje Durge.

19

O templju Loro Jonggrang (Prambanan) Osrednji del je sestavljen iz 3 večjih in 4 manjših templjev. Največji in najpomembnejši je 50 m visok tempelj posvečen bogu Šivi, ob njem se nahajata templja posvečena Brahmi in Višnuju . Ta tri božanstva predstavljajo osnovno hindujsko trojico – Brahma je stvarnik, Višnu je ohranjevalec, Šiva uničevalec , povzročitelj sprememb. Šivin tempelj ima poleg glavne celice s kipom Šive, še tri stranske sobe, v njih najdemo kipe modreca Agastye, Ganeše in boginje Durge . Zunanji reliefi prikazujejo zgodbo Ramajane, ki se nadaljujeje na Brahminem templju. Na Višnovem templju pa reliefi govorijo zgodbo iz Mahabharate (Krišnajana). Nasproti njim stojijo trije manjši templji, ki so posvečeni prevoznim sredstvom teh treh božanstev – nasproti Šive je tempelj bika Nandija, – nasproti Višnuja tempelj Garude (mitološki ptič), – nasproti Brahme pa tempelj gosi Angse. V njihovi bližini se nahaja še tako imenovan Candi Apits (stisnjen candi) , ki je prazen in se ne ve čemu je služil. Za obzidjem najsvetejšega dvorišča se nahaja 224 manjših svetišč. Vsak tempelj je hkrati tudi simboličen prikaz hindujskega kozmosa . Že oblika templja nas spominja na sveto goro Meru in vsak del templja ima svoj pomen. RAMAJANA – Pesnitev o Ramovih delih Je eden najbolj popularnih hindujskih epov. Gre za zgodbi o kraljeviču Rami in o spletki, kako je Rama izgnan s prestola, njegova zvesta žena Sita pa ugrabljena. Sito demonski kralj Ravana odpelje v svojo trdnjavo na Šrilanki. Rama jo reši s pomočjo boga opice imenovanega Hanuman, tako, da vzpostavi opičji most med otokom in celino. Ramu vrnejo prestol, a čast kraljice Site je omadeževana in to je nedopustno. Kljub temu, da prestane preizkušnjo z ognjem, in da ji Rama verjame, mora v skladu z dharmo zapustiti Ramo in oditi v gozd.

20

BALI

Bali je dragulj indonezijskega masovnega turizma. Obiskovalci ga opisujejo kot rajski otok, otok bogov, otok tisočerih templjev . Je hindujska oaza znotraj pretežno muslimanske Indonezije. Površina: 5.620 km² (le ¼ Slovenije), od S-J meri 80 km, od V-Z pa 140 km, na sredini se dviga vulkan Agung (3.142m), ki je sveta gora za Balijce Prebivalstvo: 3 milijone (in še 2 milijona turistov letno) Gostota naseljenosti: 550 preb./km² Bali je poleg Jave najbolj naseljen indonezijski otok. Etnične skupine: 95 % Balijci (hindujci) , ostalo: priseljenci, večinoma iz Jave in Lomboka, nekaj Kitajcev (trgovci) in zahodnih izseljencev. V notranjosti otoka, visoko v hribih, najdemo skupnost Bali Aga , ki je edina ohranila svoja stara hindujska in animistična verovanja ter je zavrnila vpliv indojavanske civilizacije. Verska pripadnost: 95% hindujci , nekaj je muslimanov, kristjanov in budistov

21

Glavno mesto: Denpasar (370.000 preb.) Turizem: leta 1968 so odprli letališče v Denpasarju in leto kasneje je otok obiskalo nekaj manj kot 30.000 turistov. Konec 90-ih je število turistov na Baliju preseglo 2 milijona letno. Povprečni zaslužek na Baliju je zato dvakrat višji kot na najbolj industrijsko razviti Javi. Turistično razvit je predvsem južni del otoka (okolica Kute, Sanurja in Nusa Due), ta del otoka obišče večina turistov. BALIJSKI HINDUIZEM Hinduizem je najstarejša religija, stara vsaj 4000 let. Razvila se je v Indiji, nima ustanovitelja ali preroka. Še danes je tesno vezana na bharat, domačo indijsko zemljo. Hindujcev je danes skoraj milijarda, največ jih je v Indiji (okoli 95%), nekaj še v drugih deželah. Balijski hinduizem je mešanica starih animističnih verovanj in prvotnega čaščenja prednikov ter indijskega hinduizma. Hinduizem je prišel v Indonezijo s trgovci med 2. st. p.n.š. in 2. st. n.š. Najprej se je ustalil na Javi, nekoliko kasneje je prišel tudi na Bali. V 11. st. sta bila otoka za nekaj časa združena pod skupno krono kralja Airlangga. Konec 14. st. Bali podjarmi hindujska javanska Majapahitska dinastija. Ko se je v 15. st na Javi ustalil islam se je na Bali zatekla stara javanska hindujska elita - od svečenikov, plemičev do umetnikov, plesalcev in glasbenikov. Ta selitev je močno vplivala na Bali. Le nekatere skupnosti, ki so se umaknile v gore, so se izognile vplivu. Te skupnosti še danes živijo v gorah, povsem izolirano od ostalega prebivalstva – to so t.i. Bali aga vasi . Po osamosvojitvi Indonezije je postalo prvo imed petih načel “Pancasile” verovanje v enega boga. Takrat so na Baliju sklenili, da se bo ta bog imenoval Sangyang Widi Wasa , to je ime, ki so se ga izmislili prvi krščanski misijonarji na Baliju, ko so prevajali Sveto pismo in niso našli nobenega primernega lokalnega izraza za boga. Danes vam Balijci znajo razložiti: “Kot smo mi ena sama oseba, čeprav uporabljamo oči, da gledamo, roke, da delamo in noge, da hodimo, tako je Sanghyang Widi Wasa en bog. V njegovi moči kot stvanik je Brahma, kot ohranjevalec je Višnu in kot uničevalec je Šiva.”

22

Tripartitni sistem. V hinduizmu obstaja “ trimurti ”, osnovna hindujska trojica treh glavnih božanstev - Brahma je stvarnik, Višnu je ohranjevalec, Šiva uničevalec. Na Baliju trojni sistem prevlada nad dualnim. V našem zahodnem svet prevladujejo nasprotja – dobro: slabo, sveto: nesveto, pozitivno: negativno. Tudi na Baliju poznajo taka nasprotja, le da jim dodajajo še eno točko – center. Tako Balijec ne teži k dobremu ali slabemu, ampak išče ravnotežje med obema, kajti tako dobro kot slabo sta nujen del celote. Celoten balijski (hindujski) univerzum je sestavljen iz treh delov: - suarga – svet nebes, sem se človeška duša vrača po smrti, kremaciji in očiščenju, tu se reinkarnira preden odide spet v svet buwah. V tem svetu živijo pozitivne sile kozmosa, najvišji nivo se imenuje mokša (ali nirvana), kjer živijo najsvetejši duhove in duše, tisti, ki so ušli krogu samsare. - buwah – srednji svet, v katerem živimo, - bhur – pekel, kjer so človeške duše, kaznovane za napake storjene v času življenja. Ko se očistijo odidejo v suargo, od tam pa se reinkarnirajo v buwah. V kakšni obleki se bodo vrnile na zemljo je odvisno od njihovih dejanj v času življenja. V svetu bhur živi tudi svetovna želva Nala, ki na svojem hrbtu nosi svet, s premikanjem povzroča potrese in izbruhe vulkanov na Baliju. Tudi človeško telo predstavlja mikrokozmos, razdeljen na tri dele: - glava – zgornji svet bogov in nebes – najbolj sveti del, - telo – srednji svet ljudi, - noge – spodnji svet, podzemlje – najbolj nečisti del. Trojno razdelitev pozna tudi balijski jezik – obstajajo pravzaprav trije jeziki oz. dialekti – nižji, srednji in višji. Vsak se uporablja v primernem okolju in kontekstu. Sekala in niskala. Balijci živijo v dveh svetovih, ki tečeta vzporedno. Viden, materialen svet je sekala, neviden, metafizičen svet pa niskala. Nevidni svet je za Balijce enako resničen kot vidni svet.

23

ORIENTACIJA NA BALIJU Za Balijce je orientacija zelo pomembna. Glavna orientacijska točka je balijska sveta gora – vulkan Agung (3.142 m). Po balijski legendi se je sveta hindujska gora Meru razpolovila na dva dela – goro Agung in goro Batur. Gora Agung je bila ustvarjena, da služi bogovom za prestol in dom, Balijci verjamejo, da je gora prebivališče hindujskih bogov. Gora predstavlja popek sveta, center, ki je osnova za celotno razumevanje otoške kozmologije. Dve glavni smeri na otoku sta tako KAJA in KELOD , kaja pomeni smer proti gori – to je sveta smer, kelod pa smer stran od gore, proti morju – to je nesveta, oz. nečista smer. Odvisno na kateri strani gore se nahajate lahko kaja pomeni sever (na jugu) ali jug (na severu). Druga najbolj sveta smer je KANGIN – to je smer, kjer vzhaja sonce (vzhod). Njegov nasprotni pol pa je KAUH – smer zahoda. Poleg štirih osnovnih smeri in centra, obstajajo še štiri vmesne strani (npr. kaja-kangin), ter še dve vertikali smeri gor in dol. Skupaj torej 11 smeri. Vsaka vas, hišni kompleks ali tempelj, vse na otoku se orientira po teh smereh. Vsi templji ležijo v smeri kaja - kelod, najsvetejši del templja je vedno v kaja smeri. Prav tako je struktura vsakega družinskega kompleksa pogojena s smermi, na strani kaja se nahaja družinski tempelj, najpomembnejši član družini spi na najbolj kaja smeri hiše, kuhinja, stranišča, smeti in živali pa so na najbolj kelod strani hišnega kompleksa. Balijci vedno spijo z glavo obrnjeno v kaja ali vsaj kangin smeri. Vsaka, še najmanjša enota je torej mikrokozmos, ki je v harmoniji s celotnim kozmosom. Če se Balijec ne zna orientirati v tem svetu ravnotežja, se počuti nesproščeno in izgubljeno, ker ni v harmoniji z okolico.

24

O TEMPLJIH Templjev je na Baliju več tisoč. Nekateri so večji, pomembni za cel otok, drugi so stari kraljevski templji, potem imamo množico vaških templjev in še več hišnih templjev. Vsak hišni kompleks na Baliju ima svoj tempelj in vsaka vas ima vsaj tri glavne templje. Vsi templji na Baliju so obrnjeni v smeri kaja – kelod , najbolj sveti del je seveda obrnjen v smer kaja, sveto smer proti gori Agung. Večinoma so templji sestavljeni iz treh dvorišč, ki so ločena z ograjo ter specifičnimi vrati imenovanimi candi (predstavljajo na pol preklano goro Meru). Prvo zunanje dvorišče , leži na najbolj kelod strani. To je najbolj posvetni del templja, tu se ljudje sproščajo, igrajo karte, pogovarjajo, tu so postavljene stojnice s hrano v času slovesnosti ... V tem delu je tudi lesen gong, s katerim prikličejo ljudi k slovesnosti. Drugo, osrednje dvorišče , predstavlja vmesni prostor med posvečenim in posvetnim delom. Tu se nahaja tempeljska kuhinja, prostor za pripravo darov ter več manjših paviljončkov. Tu se pripravlja vse potrebno za vstop v najbolj sveti del templja. Zadnji, notranji del , je postavljen v smeri kaja, vedno malo dvignjen, znotraj prvega in drugega dvorišča. To je najbolj sveti del, tu se odvijajo najbolj posvečeni obredi. Vstop v ta del templja je večinoma rezerviran samo za Balijce, včasih pa celo samo za svečenike. Vsaka vas ima tri templje: 1. PURA PUSEH , na kaja strani vasi, posvečen Višnuju 2. PURA DESA , v sredini vasi, posvečen Brahmi 3. PURA DALEM , na kelod strani, posvečen Šivi, v bližini je pokopališče

25

TANAH LOT Največkrat fotografiran balijski tempelj. Tempelj leži na skali – klifu, ki je ob času plime otoček. Je eden izmed šestih najsvetejših templjev na Baliju in datira v 15. st. Turistom je vstop na otoček prepovedan, tempelj je v celoti namenjen čaščenju. Legenda pravi... da nekega dne, tam v 16. st., pripluje na ta kraj hindujski svečenik z svojo barko. Na mestu, kjer se njegova palica spremeni v kačo se odloči postaviti tempelj. Isti svečenik kasneje zgradi še en tempelj Uluwatu na polotoku Bukit in tam se odloči, da Ena najlepših balijskih znamenitosti se nahaja ob jezeru Bratan. Jezero naj bi bilo domovanje balijske boginje vod in namakanja imenovane Dewi Danu – njej je tudi posvečen čudovit tempelj ob jezeru. Na jezerskem obrežju se nahaja večji tempeljski kompleks s 7-delnim merujem, posvečenim Brahmi. Tempelj naj bi zgradil vladar kraljestva MENGWI leta 1634. Poleg obale, na jezeru ležita dva plavajoča meruja – tisti z 11-delno streho je posvečen Višnuju in boginji Danu, manjši 3-delni pa Šivi. Zanimivo je, da znotraj tempeljskega kompleksa najdemo tudi budistično stupo, z majhnimi kipci Bude. Stupo so v petdesetih letih 20. st. dodale Pande iz Singaraje. Pande so balijski kovači, ki delajo tudi magične krise (meče) in so zaradi svojega magičnega znanja zelo spoštovani. Stupo so dodali v času, ko so mislili, da se v svojih obredih in verovanjih bistveno razlikujejo od ostalih hindujcev in so se zato razglasili za budiste. Danes stupo še vedno obiskujejo Pande iz Bratana, čeprav se nimajo več za budiste. vstopi v nebo. BRATAN

26

AMED Leži na severo-vzhodni strani otoka. Ta del velja za najbolj sušnega na Baliju. Plaža je temne barve zaradi črnega vulkanskega peska, v bližini se nahajajo koralni grebeni. Na obali kraljujejo pisani čolni ribičev, imenujejo se sampani. Poleg ribolova se nekateri prebivalci ukvarjajo tudi s pridelavo soli. BESAKIH Je najpomembnejši tempelj na Baliju , ki se nahaja pod sveto goro Agung. Leži na 900 m nad. višine. V 8. st. naj bi bil postavljen prvi tempelj, posvečen bogu gore Agung. Do danes je nastalo več kot 20 tempeljskih kompleksov in preko 80 templjev. Večina jih je bila zgrajenih med 14. in 18. st.. Vsak Balijec naj bi enkrat letno obiskal ta tempeljski kompleks. Vsakih 100 let se tu odvija največja slovesnost na otoku – Eka Desa Rudra, zadnja je bila leta 1979. Glavni tempelj je posvečen Šivi (rumena in bela barva predstavljata Šivo), na desni strani je Brahmin tempelj (rdeča barva), na levi Višnujev (črna barva). UBUD Ime v balijskem jeziku pomeni zdravilo , zato ker v okolici raste ena zdravilna rastlina in so od tu doma znani zdravilci. V dvajsetih letih 20. st. so mesto odkrili tuji umetniki (nemški slikar Walter Spies in drugi), tu so iskali navdih za svoja dela. Tujci so pripomogli k temu, da so se Balijci začeli drugače zavedati svoje umetnosti. Danes je Ubud kulturna in umetniška prestolnica otoka, tu se razvijajo vse vrste umetnosti – od plesa, do glasbe, slikanja... Žal pa z množično proizvodnjo in željo ustreči tujim kupcem balijska umetnost izgublja na kvaliteti.

27

V mestu je več muzejev , med najbolj znanimi so Neka muzej, Puri Lukisan in hiša-muzej tujega slikarja Antonia-Blanca. V bližini je tudi znan Opičji gozd , kjer v bližini templja Pura Dalem (Šivin tempelj) vasi Padangtegal, v gozdu prebivajo opice makake. Opice so turisti razvadii z bananami in drugo hrano, tako znajo biti včasih tudi nasilne in vam znajo ukrasti kapo, očala ali celo fotoaparat. KUTA Je balijski sinonim za turizem. Majhna ribiška vasica je dobila svoj prvi hotel Kuta Beach Hotel v 1930-ih, a so ga zaprli Japonci leta 1942. V 1960-ih je Kuta postalo priljubljen postanek hipijev na poti iz Avstralije do Evrope. V sedemdesetih se je začel hitrejši razvoj, ko so domačini ugotovili, da jim turizem lahko prinese precej zaslužka – mnogi so se povezali s tujci in odprli prve hotele, bare, restavracije... Danes se je Kuta razširila vse do Legiana (včasih sosednja vas) in še naprej do Seminyaka na SZ, na JV pa vse do Tubana, ki se razteza vse do letališča. Še danes prednjačijo v Kuti avstralski turisti (predvsem surfarji), za njimi so Japonci in Evropejci. Turizem je po bombi na Baliju (oktobra 2002) zelo upadel in še danes Bali obišče manj turistov kot pred oktobrom 2002. Kuta se ponaša z 8 km dolgo peščeno plažo.

28

SULAWESI – OTOK MOČI IN ČUTENJA…

29

Sulawesi je eden večjih indonezijskih otokov (poleg Jave, Sumatre, Kalimantana in Irian Jaye). Leži pod Filipini, vzhodno se nahaja Moluško otočje, na zahodu je Borneo, daleč na jugu pa Mali sundski otoki. Šele konec 80 let 20.st. so sever in jug otoka povezali z 2000 km dolgo cesto, t.i. Trans Sulawesi Highway. Ime: staro (nizozemsko) ime za otok je Celebes , to ime izvira iz portugalskih besed “Punto dos Celebres” (Rt slavnih) in se nanaša na nevarno obalo Minahase, kjer je 1521 potonilo več ladij. Današnje ime Sulawesi je dobil po osamosvojitvi Indonezije. Ime izhaja iz besed sula in besi, kar v enem od lokalnih jezikov pomeni otok kovin (velika nahajališča so v osrednjem Sulawesiju). Površina: 227.000 km² (skupaj z bližnjimi otoki, dobrih 11 Slovenij). Otok je zanimive oblike, kar je povezano z geološkim nastankom. Pred več miljoni let sta skupaj trčila dva otoka . Današnjo obliko opisujejo različno - cvet orhideje, pajek, oblika tiskane črke k. Relief: Otok ima poleg ozkega obalnega pasu še nekaj ravnic, drugače pa je precej gorat, povprečna nadmorska višina presega 500 m. Najvišji vrh je Rantemario (3.450 m) na jugu otoka. Otok ima 11 aktivnih vulkanov , predvsem na severu otoka. Najbolj aktiven je v zadnjih letih Soputan. Otok na sredini prečka ekvator. Noben del otoka ni več kot 90 km oddaljen od morja, dolž ina obale je preko 6.000 km. Pod Sulawesi spada tudi 110 bližnjih otokov. Prebivalstvo: 13 miljonov (6 in pol Slovenij), gostota naseljenosti: 57 preb./km² je zelo majhna, še posebej v primerjavi z otokom Javo, kjer je gostota 900 preb./km². Zato so v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. st. s projektom “ Transmigrasi ” sem preseljevali cele vasi iz Jave in Balija – predvsem v Osrednji Sulawesi. Etnična sestava: je zelo pestra. Na otoku govorijo kar 80 različnih jezikov in dilaketov. Največje skupine so: Bugiji, Makasar, Toraja, Mandari (vse 4 na jugu) ter Minahasa in Gorontalo na severu. Na Sulawesiju živi tudi precej Kitajcev . Verska sestava: večinoma so muslimani (suniti, 80%), ostalo kristjani (15% protestanti in 5% katoliki), ohranila pa se je tudi zdaj že zelo majhna skupnost vere Aluk to dolo v Toraji (uradno ta vera spada pod hinduizem). Muslimani večinsko živijo na obalnih

30

delih, kristjani pa v hribih, le severni del okoli Manada je tudi ob obali kristijanski. Živalstvo: Otok ima zelo pestro živalstvo . Leži ravno na meji med azijskim in avstralskim vplivom. Biologi so našteli kar 120 različnih sesalcev , večina vrst je endemičnih. Najbolj posebna sta anoa (zelo majhen, a agresiven bivol, jelenji bivol) in babirusa (prašič-jelen). Ogromno je opic makak , najdemo pa tudi najmanjšo opico na svetu (Tarzij Spectrum) , ki je le dobrih 10 cm velika. Na otoku je tudi več kot 300 različnih vrst ptic , med njimi tudi pisan kljunorožec (hornbill) in maleo (ki je znan po tem da jajca zakoplje v vroč pesek, da se izvalijo). Na Sulawesiju so našli tudi najdaljšo kačo na svetu – pitona dolgega 10 m. Otok se ponaša tudi z zelo pestrim podmorsko fauno. Sulawesi je razdeljen na 5 provinc: 1. Južni Sulawesi (Makasar) je turistično najbolj obiskana regija, predvsem zaradi prekrasne pokrajine Toraje, ki slovi po mogočnih pogrebnih slovesnostih. Makasar je največje mesto na Sulawesiju in še danes najpomembnejše pristanišče vzhodne Indoenzije. 2. Osrednji Sulawesi (Palu) je v zadnjem času najbolj poznan po sporih med kristjani in muslimani. Drugače okolica Paluja velja za najbolj sušen del Indonezije, osrednji Sulawesi pa je tudi znan po skrivnostnih megalitih (doline Bada, Napu, …). V osrčju province kraljuje ogromno jezero Poso. 3. Severni Sulawesi (Manado) je svetovno znan po čudovitih koralnih grebenih blizu Manada (Bunaken z okolico). Je eden bolj razvitih delov Indonezije, bil je že zelo zgodaj pokristjanjen in Nizozemci so tu izobraževali bodoče uradnike. Tu se nahaja večina aktivnih vulkanov otoka. 4. Gorontalo (Gorontalo) je dokaj nova provinca, ki se je ločila od province Severni Sulawesi. To območje je najbolj ortodoksno muslimansko na celem Sulawesiju. 5. Jugozahodni Sulawesi (Kendari) je edina izmed provinc, ki jo na poti ne obiščemo. Ta del je zelo težko prehoden, cestne povezave z ostalimi deli otoka ni. Na polotoku je samo ena boljša cesta, ki vodi do glavnega mesta Kendari.

31