Oskarjeva Indonezija

FLORES Podolgovat otok je eden bolj pozabljenih indonezijskih skrivnosti. Tropska idila v senci številnih vulkanov, kjer edina cesta V–Z leno vijuga skozi bujno vegetacijo. Od veličastnega Keli Mutuja do črnih vulkanskih plaž. Pestra zmes različnih ljudstev, kjer so starodavna verovanja še vedno del umirjenega vsakdana. Lega: 8° JGŠ, leži v osrednjem delu otočja Nusa Tenggara. Na S ga obliva Floreško morje, na J morje Sawu. Površina: 135.000 km² (6,5 Slovenij) . Flores je v skladu z glavnimi etničnimi in jezikovnimi mejami razdeljen na 5 regij. Od Z proti V si sledijo: Manggarai z glavnim mestom Ruteng, Ngada z glavnim mestom Bajawa, Ende z mestom Ende, Sikka z mestom Maumere, Flores Timur ( vzhodni Flores) s prestolnico Larantuka. Relief: Globoke doline s strmimi gorskimi hrbti, aktivni in speči vulkani. S 14 aktivnimi vulkani (več jih je samo na Javi in Sumatri) spada otok med geološko najbolj nestabilna območja na svetu; posledica so številni potresi. Otok meri v smeri V–Z 375 km , vijugasta cesta čezenj pa dobrih 700 km. V deževni dobi je ta zaradi hudournikov in zemeljskih plazov večkrat poškodovana in neprevozna. Prebivalstvo: 1,6 milijonov prebivalcev se po posameznih regijah deli na jezikovne in kulturne skupine. Od Z proti V si sledijo: Manggarai, Ngada, Lio, Sikka, Lamaholot. Na zahodu prevladujejo malajske poteze, na vzhodu mešanica Malajcev in Melanezijcev. Ekonomija: Flores nima skoraj nobene industrije, zato je večina prebivalstva odvisna od samooskrbnega kmetijstva . Osnovna prehrana sta koruza in riž, odvisno od namočenosti. Religija: 85 % prebivalstva so katoliki . Muslimani prevladujejo v obmorskih mestih. Flores predstavlja utrdbo katolicizma v Indoneziji, vsaka regija ima svojo škofijo. Zelo živa so tudi tradicionalna animistična verovanja . Kljub prisotnosti krščanstva, so animistični rituali tisti, ki zaznamujejo glavne prelomnice v življenju; žrtvovanje živali pa ohranja dobre odnose z umrlimi predniki.

46