Oskarjeva Indonezija

DEŽELA TORAJA (TANA TORAJA) Pravljična dežela, posejana s tradicionalnimi hišami tongkonani, je znana po mogočnih pogrebnih slovesnostih in po čudovitih višinskih riževih poljih. Prebivalci se večinoma preživljajo s kmetijstvom – gojijo predvsem riž, pa kavo in kakav, tudi turizem prinese v deželo nekaj denarja. Ime: Tana pomeni dežela, ime Toraja pa pomeni dežela hribovcev (to ime dajo deželi prebivalci Bugiji iz juga otoka). Prebivalci: so ljudstvo Toraja , ki govorijo svoj jezik, danes so večinoma kristijani (65% protestanti, 12% katoliki) , nekaj je muslimanov in nekaj pripadnikov stare vere Aluk to dolo (pomeni žrtvovanje, hranjenje prednikov). Aluk to dolo je staro animistično verovanje, dobršen del tega verovanja se kot tradicija prakticira še danes. Npr. tudi kristijani imajo pogrebne slovesnosti... Glavno mesto: Makale – tu je administrativni center in tudi univerza. Rantepau je največje mesto v Toraji in tudi glavno turistično središče. Zgodovinski pregled: Vse do začetka 20. st. dežela skoraj ni imela stikov z zunanjim svetom , potekala je le trgovina s sosednjimi plemeni (iz juga, iz nižin so v zameno za kavo in sužnje dobivali obleke in orožje). Večje politične tvorbe ni bilo, vasi so se bojevale za prevlado. Družba je bila razslojena na tri kaste – plemiče, običajne ljudi in sužnje. Leta 1905 pridejo na to območje Nizozemci in si ga v enem letu, po krvavih bojih podredijo. Odprejo šole, zgradijo cerkve, skušajo na silo pokristjaniti prebivalstvo. Njihovo vero “aluk to dolo” imajo za napačno. V prvih desetletjih niso bili najbolj uspešni, večina prebivalstva sprejme krščansko vero šele po 2. svetovni vojni. Nizozemci tudi odpravijo kastni sistem. Po letu 1945 (osamosvojitev Indonezije) se začne množično izseljevanje , ljudje odhajajo za delom na druge otoke (npr. nafta - Borneo) in v tujino. Danes živi v Toraji okoli 360.000 ljudi, še enkrat toliko pa jih trenutno živi in dela v tujini .

33

Made with FlippingBook - Online catalogs