Oskarjeva Indonezija

Izseljevanje pa zanimivo, ni ubilo tradicije same dežele, ampak ravno obratno – prišlo je do preporoda. V tujini se je čut pripadnosti Toraji še povečal in denar prihaja nazaj in dežela postaja bogatejša (nekaj prinese tudi turizem). Ker je več denarja, se gradi več tradicionalnih tongkonanov, daruje več na pogrebnih slovesnostih – kajti vse to je stvar prestiža. TONGKONAN – HIŠA Z DIMOM Je hiša izvora. V tistem tongkonanu, kjer se rodiš pokopljejo tvojo posteljico (placento). Pripadnost hiši je zelo pomembna, celo sorodstvo se izraža preko pripadnosti hiši. Tip hiše je malajski – spodaj (pritličje) je odprto oz. prosto za živali in orodje (simbolično predstvalja podzemlje), v srednjem delu živijo ljudje, streha predstavlja gornji svet (domena bogov). Oblika strehe naj bi predstavljala ali bivolje rogove ali narobe obrnjen čoln. Legenda namreč pravi , da so iz juga, navzgor po reki Sadan prišli prvi prebivalci Toraje. Ko so prišli do prvih brzic in niso mogli naprej, so prvo noč za streho uporabili narobe obrnjen čoln. Duša hiše je drog , na katerem se nahajajo bivolji rogovi, ki jih je ta tongkonan daroval pri slovesnostih. Take hiše so značilne samo za Torajo. Včasih si je le prva kasta lahko gradila tongkonane, ostali so živeli v navadnih bivališčih. Še danes si takih hiš ne morejo privoščiti vsi (izgradnja, rezbarjenje, barvanje... je zelo drago), ampak le bogati. POGREBNA SLOVESNOST Ti ljudje živijo zato, da bi umrli. Težko nam je razumeti, da ni denarja za šolo, potovanja, včasih celo za hrano ne, a vedno se najde denar za pogrebno slovesnost. Le-ta mora vedno biti maksimalna. Zakaj? Prebivalci Toraje verjamejo, da je naš svet le začasen, priprava na vstop v večnost – v raj. Smisel življenja pa je priprava na vstop v večnost. Ko nekdo umre truplo mumificirajo. Mumija čaka v zahodni sobi medtem ko družina zbira denar. Kmalu se določi primeren datum za slovesnost. Duša umrlega ves ta čas lebdi nad hišo, če ni zadovoljna s pripravami na slovesnost lahko kakšno zagode.

34