Oskarjev Peru

Oskarjev Peru

Št. licence 7732092

Poslovni center Agencija Oskar t:+ 386 4 2014-333, +386 4 2014-332 f:+ 386 4 2014-331 avio@agencija-oskar.si

POLETITE Z NAMI •prodaja letalskih vozovnic •rezervacije hotelov •individualna potovanja •poslovna potovanja •sejmi in kongresi •vaš poslovni partner

KAZALO SPLOŠNO O DEŽELI........................................................................................................................4 ALI STE VEDELI?............................................................................................................................................7 KRATKA ZGODOVINA....................................................................................................................8 CIVILIZACIJE. ................................................................................................................................................. 8 OBDOBJE INKOV........................................................................................................................................10 OBDOBJE PO INKIH..................................................................................................................................12 CHAKANA - ANDSKI KRIŽ......................................................................................................................14 BARVITOST PERUJA.....................................................................................................................15 ANDI.................................................................................................................................................................15 AMAZONIJA.................................................................................................................................................15 ATACAMA......................................................................................................................................................16 LIMA................................................................................................................................................ 17 K ATEDRALA. ................................................................................................................................................17 SAMOSTAN IN CERKEV SVETEGA FRANČIŠKA............................................................................17 CUZCO. ........................................................................................................................................... 18 KATEDRALA IN LA COMPANIA...........................................................................................................18 CORICANCHA IN SAMOSTAN SANTO DOMINGO.....................................................................18 SACSAYHUAMAN......................................................................................................................................19 VALLE SAGRADO – SVETA DOLINA...........................................................................................20 PISAC...............................................................................................................................................................20 OLLANTAY TAMBO....................................................................................................................................20 AGUAS CALIENTES...................................................................................................................................20 MACHU PICCHU............................................................................................................................22 ALTIPLANO....................................................................................................................................24 ANDAHUAYLILLAS. ..................................................................................................................................24 RAQCHI...........................................................................................................................................................24 JEZERO TITIKAKA........................................................................................................................25 PLAVAJOČI OTOKI UROS......................................................................................................................25 TAQUILE........................................................................................................................................................ 25 SILLUSTANI...................................................................................................................................................26 AREQUIPA...................................................................................................................................... 27 SAMOSTAN SANTA CATALINA............................................................................................................27 JUANITA – LEDENA NEVESTA..............................................................................................................28 KANJON COLCA............................................................................................................................29 NAZCA............................................................................................................................................30 PUŠČAVSKE RISBE.....................................................................................................................................30 PARACAS. ...................................................................................................................................... 31 OTOČJE BALLESTAS.................................................................................................................................31 ZA DUŠO …....................................................................................................................................32 ZA TELO ….....................................................................................................................................33 PIJAČA.............................................................................................................................................................33 HRANA............................................................................................................................................................33 PISCO SOUR................................................................................................................................................34 KREOLSKA JUHA........................................................................................................................................35 MINI SLOVARČEK ŠPANŠČINE...................................................................................................36 KEČUA ZA ZAČETNIKE.................................................................................................................41

SPLOŠNO O DEŽELI URADNO IME DRŽAVE: Republika Peru (Republica del Peru) , skrajšano: Peru DAN NEODVISNOSTI: (od Španije): 28. julij 1821 SEDANJI PREDSEDNIK: Pedro Pablo Kuczynski Godard (28. julij 2016) PRAVNI SISTEM: temelji na civilnem pravu, odločbe mednarodnega sodišča sprejema z zadržki POVRŠINA: 1.285.220 km² (za 63 Slovenij) MEJNE DRŽAVE: Bolivija, Brazilija, Čile, Kolumbija, Ekvador GLAVNO MESTO: Lima (8,5 milijona prebivalcev), ostala večja mesta: Arequipa (800.000), Trujillo (650.000), Iquitos (400.000), Cuzco (350.000), Juliaca (180.000), Puno (110.000), Nazca (55.000), Puerto Maldonado (45.000) DENARNA ENOTA: Novi Sol (Nuevo Sol) ČASOVNA RAZLIKA: poleti –7 ur, pozimi –6 ur PREBIVALSTVO: 30 milijonov (za 14 Slovenij) RODNOST: 20 rojstev na 1000 prebivalcev letno (2007) POVPREČNA ŽIVLJENJSKA STAROST: 26 let RELIGIJA: rimskokatoliška 81,3%, Evangeličanska 12,5%, drugo 3,3%, nedoločena ali nič 2,9%. ETNIČNA SESTAVA: Indijanci (Kečua in Ajmara) 45 %, mestici (med belci in Indijanci) 37 %, belci 15 %, ostali 3 %: črnci, Japonci, Kitajci in ostali URADNI JEZIK: Uradno španščina in kečua, neuradno ajmara PISMENOST: 92,9 % ZASTAVA: Tri enake navpično obrnjene linije, ki si barvno sledijo: rdeča bela-rdeča. Zastavo je zasnoval libertador Jose de San Martin in naj bi predstavljala belo in rdečo barvo flamingov, ki so simbol svobode. Na sredini je grb. Med dvema zelenima vejicama so upodobljeni simboli blagostanja: vikunja, rastlina, ki daje kinuo (inkovski riž), in mošnja z zlatniki. GEOGRAFIJA: Peru leži na zahodni obali Južne Amerike in je za Brazilijo in Argentino tretja največja država na celini. Geografsko se deli na tri dele: približno četrtino ozemlja zasedajo Andi, ki potekajo na osi sever

4

– jug. Med Tihim oceanom in zahodno stranjo Andov leži puščavski del, v katerem je skoncentrirana večina prebivalstva. Vzhodno od Andov se razteza Amazonska nižina, ki zavzema skoraj 60 % perujskega ozemlja. NAJVIŠJA TOČKA: Huascaran (6768 m) NAJNIŽJA TOČKA: Tihi ocean (0 m) PODNEBJE: Glede na lego med Andi, oceanom in Amazonijo ima Peru zelo raznolika podnebja: od enega najbolj vlažnih – deževnega tropskega – do enega najbolj suhih – puščavskega. Med njima pa gorsko Andsko podnebje, kjer tudi poleti temperature padejo pod nič stopinj Celzija. REKE IN JEZERA: Vse perujske reke izvirajo v Andih, ki imajo tudi poleti veliko vodno zalogo. Kljub puščavskemu pasu se iz Andov proti oceanu prebije okoli 50 rek. Na vzhodni strani Andov leži Amazonija, ki je eno največjih porečij na svetu. Tu izvirajo reke Urubamba, Ucayali, Tambopata, Madre de Dios. To je tudi zgornje porečje reke Amazonke, za katero se običajno navaja, da je njen izvor v rekah Marafion in Ucayali. Najpomembnejše perujsko jezero je Titikaka, ki s površino 8300 km² in nadmorsko višino 3820 m velja za najvišje ležeče plovno jezero na svetu. GOSPODARSTVO: Uspešnost gospodarstva se odraža skozi geografsko raznolikost dežele: sušni obalni del, tropski gozd amazonske nižine, gore bogate z minerali, morje z obilico rib. Vseeno pa je perujska ekonomska uspešnost zelo odvisna od nihanja cen mineralov in kovin na svetovnem trgu. Po več letih neuspešnega domačega gospodarjenja je perujska gospodarska rast v vzponu in znaša okoli 4 % letno. Zunanje trgovinska menjava je stabilna in stopnja letne inflacije nizka. S stabilno politiko se večajo tuja vlaganja. Kljub temu ostaja brezposelnost velika in pod mejo revščine živi okoli 44 % prebivalstva BREZPOSELNOST: 7,5 % v Limi, za ostale dele dežele podatki niso izmerljivi BRUTO DRŽAVNI DOHODEK (2011): 10.100 USD na prebivalca (Slovenija 17.973 USD) LETNA STOPNJA INFLACIJE (2007): 3,5 % (Slovenija 5,6 %) NARAVNA BOGASTVA: baker, srebro, zlato, železova ruda, les, ribe, premog, petrolej, fosfati, zemeljski plin KMETIJSTVO: Od kmetijstva živi velik del prebivalstva, uradno pa je v kmetijstvu zaposlene 7,8 % delovne sile. Peru je največji pridelovalec

5

belušev (špargljev) na svetu. Ostali najpomembnejši kmetijski pridelki so: kava, bombaž, sladkorni trs, riž, krompir, koruza, grozdje, pomaranče in kokini listi. ŽIVINOREJA: Prevladujeta govedoreja in ovčjereja. Za transport gojijo lame, za prehrano in volno pa alpake. Pomemben del živinoreje predstavlja tudi reja morskih prašičkov. V osrednjem delu države so velika območja primerna za pašo. INDUSTRIJA: Industrija zaposluje 23,8 % delovne sile. Večji del industrije predstavlja rudarstvo, predelava mineralnih snovi, jeklarstvo, rafinerija goriv, ribištvo in ribje-predelovalna industrija, predelava hrane. IZVOZ: Baker, zlato, cink, srebro, kava, krompir, beluši, tekstil, morski prašički. Največ izvozijo v ZDA, na Kitajsko, v Švico, Kanado, Čile in na Japonsko. UVOZ: Nafta in ostala goriva, plastika, industrijska tehnologija, vozila, jeklo, žitarice in papir. Največ uvozijo iz ZDA, Kitajske, Brazilije, Ekvadorja, Kolumbije, Čila in Argentine. OKOLJSKI PROBLEMI: Preveliko izsekavanje tropskega gozda, pretirana paša, ki povzroča veliko erozijo pobočij, širjenje puščave, onesnaženje zraka v večjih mestih, sploh v Limi, onesnaženje rek v bližini industrijskih središč. MEDNARODNI PROBLEMI: Peru je za Kolumbijo drugi največji proizvajalec kokinih listov na svetu. Kljub temu Perujci niso uporabniki kokaina – to drogo v največji meri zlorabljajo v ZDA. PRAZNIKI: 1. januar – Ano Nuevo – Novo leto marec/april – Semana Santa – Sveti teden, teden okoli Velike noči 1. maj – Praznik dela 24. junij – Inti Raymi – Čaščenje zimskega solsticija 28 . in 29. julij – Fiestas Patrias – Dan neodvisnosti 1. november – Todos Santos – Dan vseh Svetih 2. november – Dia de los Muertos – Dan mrtvih 8. december – Imaculada – Dan brezmadežne device Marije 25. december – Navidad – Božič

6

ALI STE VEDELI? • da najbolj znana perujska skladba El Condor Passa sploh ni tradicionalna. Leta 1913 jo je napisal in 1933 objavil perujski glasbeni zbiratelj Daniel Alomia Robles, 1970 pa sta jo našim ušesom približala ameriška glasbenika Simon & Garfunkel • da je Peruju leta 1821 samostojnost izbojeval general Jose de San Martin, ki je bil Argentinec, prvi predsednik neodvisnega Peruja pa je bil Simon Bolivar, ki je bil Venezuelec • da je bil od 1990 do 2000 predsednik Peruja Alberto Fujimori, ki je sin japonskih priseljencev • da je kondor, ki velja za sinonim elegance v letenju, pravzaprav zelo slab letalec • da Inki, ki so bili mojstri v astronomiji, sploh niso poznali pisave, kolesa in železa • da v Amazoniji, ki obsega skoraj 60 % perujskega ozemlja, živi samo dobrih 5 % perujskega prebivalstva • da v priobalnem pasu, kjer je ena najbolj suhih puščav na svetu, živi dobrih 40 % perujskega prebivalstva • da je bilo za Američane ime inkovske trdnjave nad Cuzcom Sacsayhuaman pretežko izgovorljivo in so jo zato krstili za Sexy woman • da za odkritelja skritega mesta Machu Picchu velja Američan Hiram Bingham, v resnici pa ga je tja pripeljal kmet Melchor Artega, ki je ves čas vedel za ruševine • da je cuy (morski prašiček) največja perujska kulinarična poslastica • da so slikarji Cuzcenske slikarske šole upodabljali Zadnjo večerjo tako, da je pred Kristusom na mizi pečen cuy, namesto vina pa v kozarcih čiča, koruzno andsko pivo

7

KRATKA ZGODOVINA Ko govorimo o kulturah Peruja, običajno vedno začnemo in končamo pri Inkih. Inki so zapustili najmočnejšo dediščino spomenikov in pomnikov, so pa kljub vsemu le vrh ledene gore mnogih mogočnih kultur, ki so vladale pred njimi na tem prostoru. PRVE NASELITVE: (okoli 20.000 do 15.000 let pr. n. š.) Edina človeška vrsta katere ostanki so bili najdeni v Severni in Južni Ameriki, je moderni človek – Homo sapiens . Ker sledov kakšne starejše oblike ni, velja prepričanje, da ljudstva obeh Amerik izhajajo iz sorazmerno mladih priseljencev. Po tradicionalni teoriji so kamenodobni lovci – nabiralci prišli sem pred približno 15.000 do 20.000 leti iz Sibirije čez Beringov preliv. To naj bi se zgodilo v zadnji ledeni dobi, ko je Kanado in Sibirijo povezoval debel ledeni pokrov, kopni most, imenovan Beringija. V 70. letih prejšnjega stoletja so nova izkopavanja in testi DNK omajali teorijo o Beringovem prelivu kot edini možnosti priseljevanja. Tudi množica pisnih jezikov Južne Amerike naj bi težko izhajala iz enega samega vira. Začele so se pojavljati teorije, da so Južno Ameriko v davnini dosegla tudi plemena iz sedanje Azije in Polinezije, Evrope in Afrike, ki so tja priplula na primitivnih čolnih. Prvi naseljenci so bili predvsem lovci in nabiralci, ki so se stalno selili. Prve stalne naselitve se na področju sedanjega Peruja pojavijo pred 13.000 leti, ko nekatere skupine ugotovijo, da jim zadoščata dve sezonski lokaciji in se začno vračati v ista taborišča. CIVILIZACIJE Pojem “civilizacije“ je tesno povezan z mesti, organizacijo ter koncentracijo umetnikov in tehnoloških zmožnosti, potrebnih za njihov nastanek. Politična moč v prvih mestih sveta je bila pogosto povezana z vero in s potrebo po zagotovitvi naklonjenosti bogov v negotovem svetu. V obeh Amerikah so prve naseljenske kulture zrasle približno 1200 let pr. n. š. in prav te so se pozneje razvile v čudovita tempeljska mesta. CHAVIN: (900-400 pr. n. š.) Prva pomembnejša kultura, ki se je pojavila v srednji Ameriki so bili Olmeki, ter pozneje Maji in Azteki. Andski Ameriki pa so temelje civilizacije postavili v Chavin de Huantarju. Najmočnejši vpliv chavinske kulture je bil v letih med 900 in 400 pred našim štetjem. V krasnem gorskem okolju je Chavin de Huantar sestavljal kompleks

8

kamnitih tempeljskih ploščadi in piramid s podzemnimi sobami in galerijami z več kot 200 kipi božanstev. PARACAS: (400 pr. n. š.) Drugo pomembno obredno središče se je razvilo v obalnih naseljih na suhem polotoku Paracas okoli leta 400 pred našim štetjem. Tam so odkrili na stotine grobnih votlin z mumificiranimi trupli, zavitimi v tkanine. Med njimi so bili kosi umetelno poslikanega in izvezenega blaga, okrašenega z živopisnimi in stiliziranimi podobami rastlin in živali, božanstev in ljudi. Kultura Paracas se je najmočneje zapisala prav s svojo umetnostjo tkanja in upodabljanja. MOCHE: (400 pr. n. š.) Okoli leta 400 pred našim štetjem je Chavinska kultura pričela izgubljati svojo moč in v mestu Moche oz. Mochica se je pojavila dobro organizirana, hierarhična družba, sposobna izvedbe obsežnih namakalnih načrtov, ki so pripeljali do obilnih pridelkov poglavitnih posevkov: koruze, manioka in krompirja. Vladarje in duhovnike so pokopavali z zlatim in turkiznim nakitom, biseri in razkošnim naglavnim okrasjem. Dobro so znali obdelovati kovine, najbolj znani so bili močejski lončarji in njihove vaze s stremenastimi lijaki, ki so jih arheologi našli zakopane v grobnicah. Lijaki so istočasno predstavljali ročaj posode, uporabljali pa so jih za shranjevanje tekočin. Upodabljali so božanstva, vladarje, obrede, živali, ženske med porodom in spolna dejanja – tako rekoč vse vidike življenja. NAZCA: (400 pr. n. š.-100 n. š.) V približno enakem času so južno od polotoka Paracas pripadniki ljudstva Nazca obdelovali obalni pas zemlje in častili vzporeden panteon bogov narave. Razvili so brezhibne spretnosti v lončarstvu, tkanju in zlatarstvu. Znani pa ostajajo predvsem po orjaških figurah, ki so jih narisali v puščavi. Te risbe še danes ostajajo ena največjih arheoloških skrivnosti. TIAHUANACO: (1500 pr. n. š.-400 n. š.) Medtem ko so zgodnje obdobje zgodovine obvladovale kulture obalnega pasu, se je okoli leta 400 našega štetja žarišče kultur preselilo visoko v Ande. Tiahunaco ali Tiwanaku na višini 3000 metrov je bilo največje mesto na celini. Nastalo je že okoli leta 1500 pr. n. š. na obali jezera Titikaka. Ob jezeru je bil velik kompleks svetišč, ki so danes žal v ruševinah. VARI ali HUARI: (600-800) 700 km severno od Tiahuanaca se je po letu 600 pričela razvijati kultura Huarev, oz. Varijev. Varijski vpliv se je hitro širil in v okoli sto letih so ustvarili kraljestvo, ki je obsegalo od severa proti jugu, vzporedno z Andi, več kot 1000 km. Varijska kultura je za

9

seboj pustila pičle dokaze o dosežkih. Usahnila je okoli leta 800, kot posledica nedefinirane krize. CHAN CHAN: (1100-1200) Po propadu Varijev se pojavi novo kraljestvo Chan Chan. Razen vojaških spretnosti so obvladovali tudi upravljanje z zapletenimi namakalnimi sistemi. Mesto Chan Chan je imelo nekoč 50.000 prebivalcev, danes je žal le ogromna gomila ruševin. CHIMU: (1350-1472) Nasledniki Chan Chana so obstajali dobrih 100 let. Čimujce so leta 1472 premagali Inki. Čimujci so bili odlični rokodelci. Inki so cenili to znanje – kraljestvo so izropali, njihove najboljše obrtnike pa poslal v 1000 km oddaljeni Cuzco. OBDOBJE INKOV VZPON INKOV: Inki so zasedli gorsko mesto Cuzco okoli leta 1200, v času kralja Manco Capaca, ki je bil potomec sončnega boga. Manco Capac je bil prvi “Inka“, to je naziv, ki so jih dajali dinastičnim bogovom – kraljem. Danes s tem imenom imenujemo ljudstvo, v resnici pa je le to svoje kraljestvo imenovalo Tawuantinsuyo, kar pomeni “dežela štirih četrtin“. Inki so si svoje kraljestvo priborili z vojaško silo, pri strategiji pa so se zgledovali po Varijcih. Vojaški poglavarji so svoje osvajalske pohode pričenjali iz Cuzca pod vodstvom vrste velikih inkov. Prvi med njimi je bil Pachacuteq Kusi Jupanki, ki je vladal od 1438 do 1471. ZLATA DOBA: Ob nastopu njegovega vnuka Huayna Capaca (1493 1524) je kraljestvo zajemalo že vse Ande in obalo od Ekvadorja do Santiaga v Čilu, kraljestvo po velikosti primerljivo rimskemu imperiju. Inki so imeli centralno organizirano in učinkovito vlado. Uvedli so inkovski jezik kečua kot uradni jezik v vsem kraljestvu. Imperij je uspeval po zaslugi proizvodnje velikanskih količin hrane, predvsem koruze in krompirja v namakalnih dolinah in na prostranih terasah na strmih pobočjih hribov nad vasmi. Kmetje so redili lame kot tovorne živali, alpake za volno, ter pse, morske prašičke in race za meso. Zgradili so ceste v vse dele svojega kraljestva, po njih pa so, izmenjaje se, sli prenašali sporočila iz najbolj oddaljenih krajev kraljestva v Cuzco. Za Inke je bil njihov vladar božanski kralj, sin sonca, Cuzco je bilo središče vesolja, njegovo ime pa pomeni “popek sveta“. Cuzco je bil dejansko obredno središče, rezervirano samo za elito. To je bilo urejeno mesto palač in templjev, bogato poslikano, ter okrašeno z zlatom.

10

Osrednje žarišče v mestu je bilo Svetišče sonca ali Coricancha, prizorišče vsakoletnega Festivala sonca (Inti Raymi), kjer so pred častilce razstavili oblečena mumificirana trupla prejšnjih inkovskih vladarjev. Inkovski prispevek k astronomskemu znanju je bil ogromen. Slavili so poletni in zimski solsticij in izdelali vrsto zapletenih kamnitih instrumentov za opazovanje sonca in vesolja. Neprekosljivi so bili v arhitekturi. Kamnoseki so iz velikih skal oblikovali mnogokotne gladke bloke, ki so se tako natančno skladali, da niso potrebovali nobenega veziva. Ker niso poznali železa, je bila večina kamnosekov opremljena s kamnitim orodjem, čeprav so dleta in vzvode izdelovali tudi iz brona. ZATON INKOV: Ko je Krištof Kolumb 12. oktobra 1492 prvič stopil na otok San Salvador v Bahamih, so ga domačini prijazno sprejeli. V tla je zapičil špansko zastavo, razglasil otok za španski, otočane pa za potencialne spreobrnjence v krščanstvo. Od tistega trenutka naprej so se začeli čez Atlantik zgrinjati evropski osvajalci, naseljenci in plenilci, ki jih je gnalo le eno – pohlep po zlatu in bogastvu. Španski osvajalci so se imenovali konkvistadorji. Ime so skovali za bojevnike – viteze, ki so pregnali islamske Mavre iz krščanske Španije. V letih od 1528 do 1532 je konkvistador Francisco Pizarro večkrat poizkusi osvojiti Peru. Ravno v tem času je inkovski vladar Huayna Capac umrl za neznano boleznijo, verjetno za kozami, ki so jih s seboj prinesli belci. Njegova smrt je v inkovskem kraljestvu povzročila dinastični razkol. V Cuzcu so za njegovega naslednika določili sina Huaskarja, drugi Huaynov sin, Atahualpa, pa je zahteval prestol zase. Po ostri državljanski vojni je Atahualpa premagal Huaskarja in zasedel Cuzco. A vojna je kraljestvo dodobra izčrpala. Leta 1532 se je Pizarro s 185 možmi in 37 konji ponovno izkrcal na obali, odkorakal v notranjost in 16. novembra poiskal Atahualpo, ki je bil s svojo 80.000 glavo vojsko v Cajamarci, 1000 km severno od Cuzca. Atahualpa majhni skupini belcev ni pripisoval posebne pozornosti in je Špance povabil naj zavzamejo osrednji mestni trg ter pristal, da se prihodnjega dne sreča z njimi. Prepričan, da je nepremagljiv, je ob zori prišel na svoji kraljevski nosilnici, obdan s 6000 neoboroženimi vazali. Inki niso računali na hinavščino Špancev, ki so se poskrili okrog trga. Španci so planili iz skrivališč na konje, vihteli meče in streljali z mušketami. Nastal je splošen kaos, v katerem je bilo ubitih na tisoče Inkov, Atahualpo pa so ujeli.

11

Atahualpa je privolil v velikansko odkupnino v zlatu in srebru, da bi ga izpustili. Toda Atahualpa je napačno ocenil Pizarrojeve motive: ta si ni nič manj kot zlato želel zemljo in oblast. Atahualpa je izpolnil Pizarrojevo zahtevo in mu dal sobo polno zlata in srebra, toda Španci so pobrali dragocenosti in Atahualpi sodili ter ga spoznali za krivega spodbujanja k vstaji. 16. julija 1533 so ga na trgu v Cajamarci privezali k drogu in ga pripravili k temu, da je sprejel krščansko vero. Nato so ga zadavili. Ko ni bilo več Huaskarja in Atahualpe je inkovsko kraljestvo razpadlo in ŠPANSKA KOLONIALNA NADVLADA: Po zmagi nad Inki, so Španci pričeli z utrjevanjem oblasti. Naslednjih 30 let je v deželi vladala zmeda. Zadnji Inki so se bojevali s konkvistadorji, le ti pa so se bojevali med seboj za oblast nad bogato kolonijo. Med državljansko vojno je bil Pizarrojev so konkvistador Diego de Almagro leta 1538 umorjen, tri leta pozneje pa so Almagrovi privrženci poskrbeli, da je enaka usoda doletela še Pizarroja. Naslednjih 200 let je bilo dokaj mirnih, zaznamovalo jih je pokristjanjevanje domačinov. Lima je postala glavni gospodarski in politični center andskih držav. Cuzco je popolnoma izgubil svojo nekdanjo moč, postal pa je center umetnosti. Koloniji so vladali plemiči, ki jih je imenovala španska krona. NEODVISNOST: V 19. stoletju so bili prebivalci španske Latinske Amerike nezadovoljni z visokimi davki in omejitvami svobode, ki jih je postavljala Španija. Cela Južna Amerika se je počasi pripravljala na neodvisnost. V samemu Peruju sta k neodvisnosti pripomogli še dve stvari: odkritje velikih zalog mineralov in odkritje ekonomske vrednosti guana (ptičjih iztrebkov) za gnojilo. Za Peru je neodvisnost prišla iz dveh smeri. General Jose de San Martin je leta 1821 vkorakal v Limo in 28. julija formalno razglasil neodvisnost, čeprav je bila večina dežele še vedno pod oblastjo španske kraljevine. Kljub vsemu so se nemirna leta nadaljevala. 1866 je izbruhnila kratka vojna s Španci, ki so napadli Callao, a je zmagal Peru. 1879-1883 je bil Peru v vojni s Čilom, vendar je vojno izgubil Peru. Takrat s k Čilu priključili del severna Atacame, bogate z nitrati. 1929 je bil del tega ozemlja vrnjen nazaj k Peruju. Pizarro je postal guverner Peruja. OBDOBJE PO INKIH

12

20. STOLETJE: V 20. stoletju je bil Peru žrtev večjih vojaških udarov in diktatorjev, ter nenehnega ekonomskega kaosa. Novo civilno obdobje štejemo od 1980 naprej, ko je državi predsedoval Belaunde Terry. Leta 1985 pa ga je zamenjal Alan Garcia Perez. Garcia je bil najmlajši dotedanji predsednik Peruja. Posebno slavo si je pridobil s svojimi “balkonijadami“, to je govori, ki jih je tedensko prirejal z balkona svoje predsedniške palače v Limi. Zmanjšal je davke in zamrznil cene. Žal pa gospodarstvo in ekonomija nista mogla slediti njegovim ukrepom in država je hitro padla v dolgove in hiperinflacijo. Na koncu petletnega Garcijinega mandata je bila država v popolnem ekonomskem in političnem razsulu. 1990 prevzame krmilo države Alberto Fujimori, sin japonskih emigrantov. Z dobrim ekonomskim programom počasi postavi gospodarstvo spet nazaj na noge in uspe zmanjšati inflacijo na 20 %. Do leta 2000 Fujimori dokaj mirno spelje svoj mandat, njegov sestop z oblasti pa ni preveč časten. Leta 2000 ga nasledi Indijanec Alejandro Toledo. Njegov mandat mine brez posebnosti, kar je za Peru dober znak. 2006 imajo zopet volitve. Po umazani predvolilni kampanji zmaga spet Alan Garcija, predsednik, ki je med leti 1985 in 1990 enkrat že ne preveč uspešno stal za krmilom države. SENDERO LUMINOSO – SVETLEČA POT Malo po letu 1980 se je v gorah Andov pojavila skrajno levičarko maoistična organizacija Sendero Luminoso. Pod vodstvom Abimaela Guzmana so sprva obljubljali prebivalcem gora lepše čase in jih vabili v skupni boj proti bogatim izkoriščevalcem. Kmalu pa se je stvar izrodila in Sendero Luminoso je ustrahovala in pobijala vsevprek. Predvidevajo, da je nekaj tisoč članov te teroristične organizacije v desetih letih zakrivilo okoli 30.000 umorov nedolžnega prebivalstva. Peru je med leti 1982 in 1992 živel v krču in strahu ter bil mednarodno skoraj popolnoma izoliran. Po izvolitvi leta 1990 je Alberto Fujimori napovedal hud boj terorizmu. Najprej so njegove sile ujele in zaprle nekaj lokalnih vodij organizacije, 1992 pa jim je uspelo ujeti še glavnega vodjo Abimaela Guzmana in s tem zadati smrtni udarec Senderu Luminosu.

13

CHAKANA - ANDSKI KRIŽ CHAKANA - ANDSKI KRI�

CHAKANA - ANDSKI KRI�

CHAKANA - ANDSKI KRI� CHAKANA - ANDSKI KRI�

CHAKANA - ANDSKI KRI�

CHAKANA - ANDSKI KRI�

Za osnovo kri ž a je vzeta zvezdna konstelacija Ju ž nega kri ž a Za osnovo križa je vzeta zvezdna konstelacija Južnega križa Za osnovo kri ž a je vzeta zvezdna konstelacija Ju ž nega kri ž a

Za osnovo kri ž a je vzeta zvezdna konstelacija Ju ž nega kri ž a Za osnovo kri ž a je vzeta zvezdna konstelacija Ju ž nega kri ž a

Inkovsko kraljestvo se je imenovalo Tawantinsuyo, kar pomeni kraljestvo š tirih �etrtin, oziroma š tirih strani neba. Strani kri ž a predstavljajo š tiri �etrine, de ž ele: Antisuyo, Contisuyo, Chinchaysuyo in Collasuyo. Inkovsko kraljestvo se je imenovalo Tawantinsuyo, kar pomeni kraljestvo š tirih �etrtin, oziroma š tirih strani neba. Strani kri ž a predstavljajo š tiri �etrine, de ž ele: Antisuyo, Contisuyo, Chinchaysuyo in Collasuyo. Inkovsko kraljestvo se je imenovalo Tawantinsuyo, kar pomeni kraljestvo štirih četrtin, oziroma štirih strani neba. Strani križa predstavljajo štiri četrine, dežele: Antisuyo, Contisuyo, Chinchaysuyo in Collasuyo. Inkovsko kraljestvo se je imenovalo Tawantinsuyo, kar pomeni kraljestvo š tirih �etrtin, oziroma š tirih strani neba. Strani kri ž a predstavljajo š tiri �etrine, de ž ele: Antisuyo, Contisuyo, Chinchaysuyo in Collasuyo. Inkovsko kraljestvo se je imenovalo Tawantinsuyo, kar pomeni kraljestvo š tirih �etrtin, oziroma š tirih strani neba. Strani kri ž a predstavljajo š tiri �etrine, de ž ele: Antisuyo, Contisuyo, Chinchaysuyo in Collasuyo. Inkovsko kraljestvo se je imenovalo Tawantinsuyo, kar pomeni kraljestvo š tirih �etrtin, oziroma š tirih strani neba. Strani kri ž a predstavljajo š tiri �etrine, de ž ele: Antisuyo, Contisuyo, Chinchaysuyo in Collasuyo. Inkovsko kraljestvo se je imenovalo Tawantinsuyo, kar pomeni kraljestvo š tirih �etrtin, oziroma š tirih strani neba. Strani kri ž a predstavljajo š tiri �etrine, de ž ele: Antisuyo, Contisuyo, Chinchaysuyo in Collasuyo. Trikotnik pred stavlja tri harmoni�ne inkovske svetove: • Hanan Pacha (upodobljen s kondorjem) gornji svet, duhovni svet, modrost, bog, sonce • Kay Pacha (upodobljen s pumo) tuzemeljski svet • Uju Pacha (upodobljen s ka�o) spodnji svet, mentalni ali psiholo š ki, smrt Trikotnik pred stavlja tri harmoni�ne inkovske svetove: • Hanan Pacha (upodobljen s kondorjem) gornji svet, duhovni svet, modrost, bog, sonce • Kay Pacha (upodobljen s pumo) tuzemeljski svet • Uju Pacha (upodobljen s ka�o) spodnji svet, mentalni ali psiholo š ki, smrt Osrednja pika v simbolu pomeni to�ko uravnote ž enja in harmonije. Trikotnik pred stavlja tri harmoni�ne inkovske svetove: • Hanan Pacha (upodobljen s kondorjem) gornji svet, duhovni svet, modrost, bog, sonce • Kay Pacha (upodobljen s pumo) tuzemeljski svet • Uju Pacha (upodobljen s ka�o) spodnji svet, mentalni ali psiholo š ki, smrt Osrednja pika v simbolu pomeni to�ko uravnote ž enja in harmonije. Trikotnik pred stavlja tri harmoni�ne inkovske svetove: • Hanan Pacha (upodobljen s kondorjem) gornji svet, duhovni svet, modrost, bog, sonce • Kay Pacha (upodobljen s pumo) tuzemeljski svet • Uju Pacha (upodobljen s ka�o) spodnji svet, mentalni ali psiholo š ki, smrt Osrednja pika v simbolu pomeni to�ko uravnote ž enja in harmonije. Krog predstavlja neskon�nost ž ivljenja in sveta Trikotnik pred stavlja tri harmoni�ne inkovske svetove: • Hanan Pacha (upodobljen s kondorjem) gornji svet, duhovni svet, modrost, bog, sonce • Kay Pacha (upodobljen s pumo) tuzemeljski svet • Uju Pacha (upodobljen s ka�o) spodnji svet, mentalni ali psiholo š ki, smrt Osrednja pika v simbolu pomeni to�ko uravnote ž enja in harmonije. Trikotnik predstavlja tri harmonične inkovske svetove: • Hanan Pacha (upodobljen s kondorjem) • gornji svet, duhovni svet, modrost, bog, sonce • Kay Pacha (upodobljen s pumo) • tuzemeljski svet • Uju Pacha (upodobljen s kačo) • spodnji svet, mentalni ali psihološki, smrt Krog predstavlja neskon�nost ž ivljenja in sveta Trikotnik pred stavlja tri harmoni�ne inkovske svetove: • Hanan Pacha (upodobljen s kondorjem) gornji svet, duhovni svet, modrost, bog, sonce • Kay Pacha (upodobljen s pumo) tuzemeljski svet • Uju Pacha (upodobljen s ka�o) spodnji svet, mentalni ali psiholo š ki, smrt Osrednja pika v simbolu pomeni to�ko uravnote ž enja in harmonije. Osrednja pika v simbolu pomeni točko uravnoteženja in harmonije. Osrednja pika v simbolu pomeni to�ko uravnote ž enja in harmonije. Krog predstavlja neskon�nost ž ivljenja in sveta • Zemljo • Ogenj

Za osnovo kri ž a je vzeta zvezdna konstelacija Ju ž nega kri ž a

Kvadtat predstavlja š tiri naravne elemente: • Vodo • Zrak • Zemljo • Ogenj Kvadtat predstavlja š tiri naravne elemente: • Vodo • Zrak • Zemljo • Ogenj Kvadtat predstavlja š tiri naravne elemente: Vodo Zrak • Zemljo • Ogenj Kvadrat predstavlja štiri naravne elemente: • Vodo • Zrak Kvadtat predstavlja š tiri naravne elemente: • Vodo • Zrak • Zemljo • Ogenj Kvadtat predstavlja š tiri naravne elemente: • Vodo • Zrak • Zemljo • Ogenj Za osnovo kri ž a je vzeta zvezdna konstelacija Ju ž nega kri ž a Kvadtat predstavlja š tiri naravne elemente: Vodo • Zrak • Zemljo • Ogenj Krog predstavlja neskon�nost ž ivljenja in sveta Krog predstavlja neskon�nost ž ivljenja in sveta Krog predstavlja neskon�nost ž ivljenja in sveta Krog predstavlja neskončnost življenja in sveta

14

BARVITOST PERUJA Pred nekaj leti so znanstveniki opredelili naravna okolja, ki obstajajo na našem planetu in našteli 103 naravna okolja s svojimi značilnostmi in zakonitostmi. Po tej opredelitvi najdemo v Peruju kar 83 različnih okolij. V bolj grobi razdelitvi pa lahko Peru razdelimo na tri dele: Ande, Amazonijo in Atacamo. ANDI Andska Kordiljera, oziroma Cordillera de los Andes je najdaljša, 7200 kilometrov dolga gorska veriga na svetu in poteka v smeri sever-jug ob zahodni obali Južne Amerike. Na najširšem delu je gorovje široko okoli 500 kilometrov, povprečna nadmorska višina pa znaša 4000 metrov. Andi potekajo vse od Venezuele na severu prek Kolumbije, Ekvadorja, Peruja, Bolivije, Argentine in Čila do Ognjene zemlje na jugu. Najvišjo gora Andov je 6959 metrov visoka Aconcagua, ki leži v Argentini, tik ob čilski meji. Nastanek Andov je posledica gibanja dveh tektonskih plošč zemeljske skorje, ki sta pritiskali ena k drugi ter s tem dvigali in gubali površje. Ognjeniška dejavnost je v Andih še vedno zelo živahna. Vulkanski izbruhi so dokaj pogosti, še posebej v Čilu, na tihooceanskem delu gorovja. Ravno zaradi svoje geološke zgradbe so Andi bogati z rudami, še zlasti s srebrom, zlatom in bakrom. Kljub velikim nadmorskim višinam je podnebje v delu gorstva blizu ekvatorja še dovolj zmerno, da nudi življenjski prostor nekaj milijonom prebivalcem, skoraj izključno Indijancem, katerih organizem se je s stoletji prilagodil na redek zrak, nizke temperature in slepečo svetlobo. AMAZONIJA Ko na se na vzhodu Andi znižajo, najprej preidejo v tako imenovano 'selvo', nekakšen visokogorski deževni gozd in se zatem izravnajo v Amazonsko nižino. Amazonska nižina zaseda več kot polovico površine Peruja, kljub temu pa tu živi le dobrih 5 % perujskega prebivalstva. Nastanek gozda so omogočile visoka vlažnost, velika količina padavin in konstantna letna temperatura okoli 30 stopinj Celzija. Visoka drevesa nudijo življenjski prostor tisočem vrst živali in rastlin. V Amazoniji obstaja

15

en sam letni čas; novi listi na drevju stalno rastejo, stari pa odpadajo in s svojim razpadanjem nudijo prostor in pogoje za razvoj drugih vrst. Ta največji strnjeni tropski deževni gozd je življenjski prostor tudi mnogim domorodnim indijanskim plemenom. Amazonija se je po letu 1960 zaradi gradnje Transamazonske ceste začela naglo spreminjati. Prevladujejo ekonomski interesi, med katerimi prednjači izsekavanje gozda, zadnje čase pa tudi vse bolj trgovanje z ogroženimi živalskimi vrstami. ATACAMA Osrednji del puščave po imenu Atacama leži v Čilu. Čeprav ime Atacama ne pripada Peruju, lahko vseeno govorimo o isti pokrajini ki se razteza vzdolž zajetnega zahodnega dela južnoameriške obale – od Santiaga v Čilu do Lime v Peruju. Leži med Tihim oceanom in Andi in v širino meri od nekaj deset do 160 kilometrov. Hladen Humboldtov tok, ki priteka ob zahodni obali od Antarktike navzgor, zaradi nizkih temperatur ne dopušča izhlapevanja, in visoka andska pregrada, ki na drugi strani ne dovoli deževnim oblakom, da bi prešli na drugo stran gorovja, skupaj ustvarjata klimo, v kateri skoraj ni padavin. Atacama tako velja (ob predelu McMurdo na Antakrtiki) za najbolj suh del zemeljske oble. Letno povprečno pade največ nekaj milimetrov padavin, na nekaterih delih pa beležijo obdobja, kjer že 40 let ni padlo niti kaplje dežja. Na predelih, kjer z Andov pritečejo reke, so ob njih zelena, rodovitna polja, kar botruje temu, da je bilo področje poseljeno že v prazgodovini in da tudi sedaj še nudi življenjski prostor približno tretjini prebivalcev Peruja.

16

LIMA Do prihoda Špancev je ob reki z Rimac ležala nepomembna vas, visoko v Andih pa se je skrival Cuzco, glavno mesto inkovskega kraljestva. Španci kot pomorski narod so želeli prestolnico ob morju in 6. januarja 1535, na dan svetih treh kraljev je zavojevalec Francisco Pizarro postavil zasnovo za mesto, ki ga je imenoval La Cuidad de los Reyes, oziroma Mesto kraljev. Kasneje je iz imena reke Rimac nastala popačenka Lima. V letih, ki so sledila, je okoli osrednjega mestnega trga Plaza de Armas zraslo mesto, ki je bilo dolga leta največje in najpomembnejše mesto španskega kolonialnega kraljestva. Današnja Lima je že zdavnaj prerasla okvire tedanjega Mesta kraljev. Lima danes šteje okoli 8 milijonov prebivalcev in zgodovinski del mesta, ki je od 1991 tudi pod zaščito UNESCA, je sedaj le del te velike prestolnice. Poslovni del se je preselil v sodobne četrti, kot so Miraflores in San Isidrio, nekoč sosednje mesto Callao pa se je zraslo skupaj z Limo. KATEDRALA Temeljni kamen za katedralo je položil Francisco Pizarro že v letu 1535. Dvajset let pozneje je takratna stolnica postala premajhna in zgradili so novo, ki pa so jo pogosti potresi skoraj popolnoma uničili. Takšna, kot jo poznamo danes, je obnovljena po starih načrtih po katastrofalnem potresu 1746. Predstavlja krasen primer španskega kolonialnega baročnega sloga. V njej hranijo posmrtne ostanke konkvistadorja Francisca Pizarroja. SAMOSTAN IN CERKEV SVETEGA FRANČIŠKA Leta 1672 zgrajena samostan in cerkev svetega Frančiška sta vsa leta uspešno kljubovala vsem potresom. Notranjost preseneti z zanimivimi zeliji (stenskimi keramikami) in štukaturami v mavrskem slogu. Šele sredi prejšnjega stoletja so pod samostanskim kompleksom odkrili sistem katakomb, v katerem je po ocenah pokopanih okoli 70.000 oseb. V kompleksu samostana je tudi knjižnica iz 17. stoletja, kjer hranijo 25.000 v usnje vezanih knjig in 6000 pergamentnih rokopisov, ki datirajo v 15. stoletje.

17

CUZCO Inti, bog Sonca je na Zemljo poslal svoja otroka Manca Capaca in mamo Occlo. Kjerkoli sta počivala, tam sta v zemljo zapičila zlato palico. In tam kjer je segla najgloblje, naj bi postavili glavno mesto Sončnega cesarstva. Tako je bila izbrana 3400 metrov visoko v Andih ležeča rodovitna dolina. Tu so postavili mesto Cuzco, ali kot so ga imenovali Inki – Popek sveta. Inki so tu postavili svoje najlepše in najpomembnejše palače, odtod so vladali Sinovi Sonca. Ko so leta 1533 Španci zasedli mesto, so večino svetišč in palač izropali in porušili, popolnemu uničenju prelepega mesta pa so se odpovedali. Na temeljih inkovskih palač so postavili cerkve in samostane. Arhitekturna značilnost Cuzca so postale španske kolonialne zgradbe, z razpoznavnimi indijanskimi stilnimi elementi. Čeprav je Lima že pred pol tisočletja prevzela vlogo glavnega mesta, pa Cuzco ostaja zgodovinska in kulturna prestolnica dežele. Cuzco ponavadi popotniku predstavlja prvi stik z Indijanci in inkovsko kulturo, seveda pa tudi s sorochejem – težavami z veliko nadmorsko višino. KATEDRALA IN LA COMPANIA V dnu kotline in v srcu mesta Cuzca leži osrednji trg Plaza de Armas. Tu so Španci na temeljih palače osmega Inke, Viracoche, postavili mogočno katedralo. Z gradnjo so pričeli leta 1560, zaradi mnogih potresov pa se je gradnja zavlekla za skoraj sto let. Katedrala je bila posvečena leta 1654, oba 33 metrov visoka zvonika pa so dokončali pet let pozneje. Ko so v mesto leta 1571 prišli jezuiti, so želeli zgradi lepšo cerkev. Njihova leta 1668 dokončana cerkev La Compania de Jesus, z izredno bogato notranjo opremo velja za najlepšo cerkev v Cuzcu, verjetno pa tudi v celotnem Peruju. CORICANCHA IN SAMOSTAN SANTO DOMINGO Okoli leta 1400 so Inki zgradili Tempelj Sonca oz. Coricancho, ki je predstavljal osrednji inkovski tempelj, center sveta in center vesolja. Tu so vsako leto 24. junija ob času zimskega solsticija pripravili veliko slavje. V niše templjev so postavili v bogato vezena oblačila odete mumije svojih umrlih Sončnih bogov, na vrt pa zlate kipe bojevnikov, živali in rastlin.

18

Po zasedbi mesta in kraljestva so Španci brez sramu na temeljih Svetišča Sonca postavili cerkev in samostan svetega Dominika. Danes tempelj in samostan predstavljata zanimivo mešanico inkovske arhitekture in španskega kolonialnega sloga. SACSAYHUAMAN Dva kilometra zunaj središča mesta leži ena najbolj osupljivih gradbenih mojstrovin Inkov, trdnjava Sacsayhuaman. Med leti 1440 in 1532 so Inki postavili tri vzporedne terasaste cikcakaste zidove. Posamezni kamniti bloki so visoki po pet metrov in so sestavljeni do 18 metrov visoko, najtežji bloki pa tehtajo več kot 100 ton. Po nekaterih tolmačenjih je bil Cuzco zgrajen v obliki pume, cikcakasti zidovi trdnjave pa so predstavljali pumine zobe. Na tem mestu so Inki leta 1536 bojevali eno zadnjih bitk proti Špancem. Danes je ohranjenega le okoli petina celotnega nekdanjega kompleksa.

19

VALLE SAGRADO – SVETA DOLINA Samo 35 kilometrov stran od Cuzca in 600 metrov niže leži ena najbolj rodovitnih perujskih dolin, Valle Sagrado, oziroma Sveta dolina. Po sredini doline živahno teče reka po imenu Vilcanota, reka ki malo niže dobi novo ime, Urubamba. Do kraja Ollantaytambo se na obe strani reke raztezajo polja polna koruze, krompirja, koke in kinue, inkovskega riža. Za Ollantaytambom pa se dolina zapre in tu ostane prostor samo še za divjo reko in železnico, ki si utirata pot proti Machu Picchuju. PISAC Mestece Pisac leži ob zgornjem delu Svete doline. Do nedavna je bil Pisac daleč naokoli, pravzaprav po celem svetu, znan po svojem nedeljskem sejmu. Zdaj domačini vsak dan vabijo s svojimi živopisnimi pleteninami, piščalmi in kapami. Visoko nad mestecem se skrivajo ene najlepše ohranjenih inkovskih ruševin imenovane po mestu Pisac. Arhitektura templjev in kvaliteta gradnje ne zaostaja kaj dosti za tisti na Machu Picchuju. Ruševine obdaja še ena velika inkovska mojstrovina – terase, kjer so gojili koruzo in kinuo. OLLANTAYTAMBO Tam kjer se dolina zapre, leži pristna vasica Ollantaytambo, nad njo pa že od daleč vidne ruševine inkovske trdnjave. Vas je dobila ime po inkovskem vojskovodji Ollanti. Tu je leta 1536 Manco Inca slavil eno največjih zmag nad Španci, ko je mnogo bolje oboroženo špansko vojsko premagal z zvijačo – ko so Španci oblegali trdnjavo, je Manco Inca dal podreti vnaprej pripravljene jezove in voda je odplavila španske konjenike. A tudi ta zmaga žal ni ustavila Špancev v njihovem uničevalnem pohodu. AGUAS CALIENTES Do vasi Aguas Calientes nas lahko pripelje samo železnica. Včasih so vas imenovali Machu Picchu pueblo, danes pa se zaradi toplih vrelcev nad vasjo vse pogosteje pojavlja z imenom Aguas Calientes. Vas je prijetno izhodišče za obisk bližnjega skrivnostnega Machu Picchuja.

20

INCA TRAIL do Machu Picchuja lahko pridemo na več načinov. Če imamo zadosti časa in če smo telesno dobro pripravljeni, je gotovo najlepše nanj priti peš, po tako imenovani Inkovski stezi. Pot pelje po starih inkovskih poteh, kjer so nekoč tekli chaskiji – tekači, ki so po kraljestvu prenašali sporočila velikega Inke. Tri dni nas pot vodi preko visokih prelazov, enkrat se je treba povzpeti celo na 4200 metrov. Ko četrto jutro pridemo do Sončevih vrat in pod seboj zagledamo ruševine prekrasnega mesta Machu Picchu smo poplačani za vse žulje, znoj in redek zrak zadnjih treh dni.

21

MACHU PICCHU Ko so Španci leta 1533 umorili velikega Inka Atahualpo, naj bi peščica pomembnih Inkov pobrala svoje zaklade in se z njimi umaknila v selvo, področje med Andi in deževnim gozdom. Tu naj bi zgradili mesto po imenu Vilcabamba in živeli naprej svoje inkovsko življenje. V začetku 20. stoletja je na ameriški univerzi Yale deloval Hiram Bingham, docent za latinskoameriško zgodovino. Med prebiranjem španskih arhivov je naletel na zapise španskega kronista Garcilassa de la Vege o Vilcabambi, zadnjem zatočišču Inkov. Raziskovalna sla in pohlep sta Binghama gnala v Peru. Sledil je toku reke Urubamba in v majhni dolini sredi strmih gora naletel na 'campesina', Melchorja Artega. Ta je vedel, da se v težko dostopnih hribih nad reko skrivajo ruševine inkovskega mesta. Naslednje jutro, 24. julija 1911 je kmet, s svojim malim sinom Pablitom odpeljal Binghama po strmih pobočjih proti sedlu pod goro, ki so ji domačini imenovali Machu Picchu, oziroma 'Stari vrh'. V sedlu med Starim vrhom in nasprotno goro Huayna Picchu, oziroma 'Mladi vrh' je Bingham zagledal neverjeten prizor – z grmovjem preraščeno in deloma porušeno mesto, grajeno v skladnih terasah in postavljeno na osupljivo lepem mestu. Ameriški raziskovalec je takoj vedel, da ni našel Vilcabambe, vedel pa je tudi, da pred njim verjetno leži eno največjih arheoloških odkritij sploh. Po poznejših raziskavah arheologov je bilo ugotovljeno, da je bilo mesto zgrajeno v obdobju okoli leta 1450, ter da najbrž ni bilo nikoli dokončano. Mnoge zgradbe stojijo na naravno danih kamnih in so le nekakšen 'podaljšek' naravnih danosti. Kvaliteta gradnje pa priča, da gre za zares pomembne zgradbe, namenjene le najbolj posvečenim Inkom. Machu Picchu leži v sedlu med dvema gorama na nadmorski višini 2300 2400 metrov. S treh strani obdajajo mesto 500 metrov strme stene, ki padajo proti reki Urubambi, ki v obliki črke U obkroža mesto. Okrog osrednjega sistema travnatih trgov se raztezajo trije 'sektorji'. Za glavnim vhodom nas najprej pričaka del s terasami in polji, kjer so si prebivalci tega mesta pridelovali hrano. Med strme bregove in skalne zidove teras so nasuli humus, ki so ga po vsej verjetnosti prinesli iz doline. Tu je uspevala koruza, krompir in pa seveda koka, ki je bila sestavni del vseh obredov.

22

Zahodno stran trgov obdaja sektor, kjer so živeli prebivalci mesta. Verjetno so bili tu naseljeni takšni in drugačni rokodelci, ki so izdelovali predmete za vsakdanjo in za obredno rabo. Vzhodno stran trgov obdajajo templji. Med njimi posebej izstopata monumentalni Tempelj treh oken in pa Sončni tempelj, kjer so Inki ugotavljali in častili zimski sončni obrat, dan ko narava zopet oživi in obdari. Nad najvišjo točko mesta izstopa iz svetlega granita izklesan kamen nenavadnih oblik, imenovan Intihuatana, oziroma 'Kamen za privez Sonca', verjetno najbolj svet kamen celotnega inkovskega imperija. Je bil Machu Picchu zgrajen kot eno od zatočišč Inke Pachacuteca? So morda tu vzgajali inkovske device, ki so obkrožale Velikega Inko? Morda nekakšne vrste center za izobraževanje, kot vse pogosteje ugotavljajo v zadnjih letih? Zakaj so Inki mesto, kot kaže, zelo na hitro zapustili, tako rekoč pobegnili iz njega? Marsikaj od tega bo verjetno ostalo za vedno skrivnost te čudovite zapuščine ponosnih Inkov.

23

ALTIPLANO Iz Cuzca nas pot ob zgornjem toku reke Vilcanota počasi vodi navzgor do gorskega prelaza Abra la Raya, ki leži na nadmorski višini 4312 metrov. Ko se spustimo na drugo stran se dolina počasi odpre v visoko andsko planoto, po špansko imenovano Altiplano. Deset let nazaj je tu preko peljala samo železnica in še vedno so nepozabne zgodbe popotnikov, kako so potovali na strehah vagonov in v dolgih klancih peš hodili ob sopihajočem vlaku. Danes nas preko Altiplana pripelje udobna cesta. Planota leži v osrednjem delu Andov na povprečni višini 3400 metrov in je za Tibetom druga največja visoka planota na svetu. Na vzhodu jo obdaja Cordillera Orienta, na zahodu Cordillera Occidental, na jugozahodu pa se počasi preliva v puščavo Atacama. Altiplano ne leži samo v Peruju, ampak tudi v Boliviji, Čilu in Argentini. V osrčjo Altiplana ležita največje mesto na planoti La Paz, ter jezero Titikaka. Podnebje je dokaj suho in hladno. Srednja letna temperatura ob jezeru Titikaka je 12 °C. Najhladneje je junija in julija, ko je na južni polobli zima. Zaradi geografske lege in reliefa je zrak na Altiplanu izredno čist, zato so tu razgledi neverjetni. Svetloba je ostra in jasna – ni čudno, da so Inki prav v teh krajih začeli častiti Boga Sonca. ANDAHUAYLILLAS Čeprav je Andahuaylillas le majhna vas, je po vsej verjetnosti igral pomembno vlogo v zgodovini. Predvidevajo, da je v času kulture Tiahuanaco do sem uspelo priti pripadnikom tega razvitega ljudstva, v času Inkov pa je v osrednji palači občasno bival veliki Inka. Španci so tu v začetku 17. stoletja postavili zanimivo cerkev, posvečeno apostolu Petru. Zaradi bogatih poslikav, cerkev imenujejo tudi Andska Sikstinska kapela. RAQCHI Majhno naselje Raqchi stoji na meji, ki je že stoletja etnična ločnica med dvema indijanskima plemenoma – Kečua in Ajmara. Slikovita vas živi od turistov, ki si sem pridejo ogledat inkovski tempelj, posvečen bogu Virakoči, stvarniku vsega. Tempelj odstopa od običajne inkovske arhitekture – osrednja steno, grajeno iz blata opirajo okrogli stebri. Ostanki sosednjih kašč pričajo o tem, da je bilo tu verjetno največje skladišče hrane inkovskega cesarstva.

24

JEZERO TITIKAKA Sredi Altiplana, nekje na sredini med Perujem in Bolivijo leži na nadmorski višini 3820 metrov jezero Titikaka, ki velja za najvišje ležeče plovno jezero na svetu. S svojo površino 8300 kvadratnih kilometrov je veliko za dve petini Slovenije. Med domačini je dolgo veljalo izročilo, da je jezero brez dna, v sedemdesetih letih pa so s sodobnimi merjenji ugotovili, da jezero sicer ima dno in da je njegova največja globina zavidljivih 467 metrov. Zaradi temnih oblakov, ki obdajajo bližnje gore, in zaradi močnega slepečega sonca na Altiplanu je ob jezeru Titikaka nenavadna, skrivnostna svetloba. Indijanci verujejo, da je inkovska civilizacija nastala prav ob obalah tega jezera, kjer je prejela moč od Sonca. Tudi druge visoko razvite predinkovske kulture so verovale, da je njihovo najvišje božanstvo Virakoča, bog in stvarnik vsega vstal prav iz globin jezera Titikaka. PLAVAJOČI OTOKI UROS Ob obalah jezera so pred stoletji živeli Indijanci plemena Uros, ki so jih ostala plemena rada ogrožala in ropala. V iskanju varnosti so se zatekli na samo gladino jezera. Tu so iz totore , trstičja, ki raste v plitvinah jezera začeli sestavljati plavajoče ploščadi. Ko je bila ploščad dovolj debela in močna, da je lahko nosila par ljudi, so se z njo odmaknili od obale jezera, poiskali miren del, kjer so se usidrali v jezersko dno in tu v miru lovili znamenite mavrične jezerske postrvi. Trstje totora igra v življenju jezerskih prebivalcev pomembno vlogo. Iz trstja razen otokov gradijo tudi preproste hiške in čolne. In če je ulov rib slab, lahko totoro uporabijo tudi za prehrano. Danes nevarnosti sovražnih plemen ni več in po nekaterih razlagah je tudi pleme Uros že pred desetletji izumrlo. Kljub temu je v plitvinah jezera blizu mesta Puno še sedaj naseljenih okoli štirideset plavajočih otokov, kjer živijo domačini. Pred nekaj leti so na enem od otoku postavili celo šolo. TAQUILE če se odpravimo naprej, dve do tri ure plovbe proti sredini jezera, se pred nami pokažeta dva prava otoka – Amantani in Taquile, ki sta nekoč oba pripadala inkovskemu imperiju. Taquile so v času kolonializacije

25