Oskarjev Peru

Atahualpa je privolil v velikansko odkupnino v zlatu in srebru, da bi ga izpustili. Toda Atahualpa je napačno ocenil Pizarrojeve motive: ta si ni nič manj kot zlato želel zemljo in oblast. Atahualpa je izpolnil Pizarrojevo zahtevo in mu dal sobo polno zlata in srebra, toda Španci so pobrali dragocenosti in Atahualpi sodili ter ga spoznali za krivega spodbujanja k vstaji. 16. julija 1533 so ga na trgu v Cajamarci privezali k drogu in ga pripravili k temu, da je sprejel krščansko vero. Nato so ga zadavili. Ko ni bilo več Huaskarja in Atahualpe je inkovsko kraljestvo razpadlo in ŠPANSKA KOLONIALNA NADVLADA: Po zmagi nad Inki, so Španci pričeli z utrjevanjem oblasti. Naslednjih 30 let je v deželi vladala zmeda. Zadnji Inki so se bojevali s konkvistadorji, le ti pa so se bojevali med seboj za oblast nad bogato kolonijo. Med državljansko vojno je bil Pizarrojev so konkvistador Diego de Almagro leta 1538 umorjen, tri leta pozneje pa so Almagrovi privrženci poskrbeli, da je enaka usoda doletela še Pizarroja. Naslednjih 200 let je bilo dokaj mirnih, zaznamovalo jih je pokristjanjevanje domačinov. Lima je postala glavni gospodarski in politični center andskih držav. Cuzco je popolnoma izgubil svojo nekdanjo moč, postal pa je center umetnosti. Koloniji so vladali plemiči, ki jih je imenovala španska krona. NEODVISNOST: V 19. stoletju so bili prebivalci španske Latinske Amerike nezadovoljni z visokimi davki in omejitvami svobode, ki jih je postavljala Španija. Cela Južna Amerika se je počasi pripravljala na neodvisnost. V samemu Peruju sta k neodvisnosti pripomogli še dve stvari: odkritje velikih zalog mineralov in odkritje ekonomske vrednosti guana (ptičjih iztrebkov) za gnojilo. Za Peru je neodvisnost prišla iz dveh smeri. General Jose de San Martin je leta 1821 vkorakal v Limo in 28. julija formalno razglasil neodvisnost, čeprav je bila večina dežele še vedno pod oblastjo španske kraljevine. Kljub vsemu so se nemirna leta nadaljevala. 1866 je izbruhnila kratka vojna s Španci, ki so napadli Callao, a je zmagal Peru. 1879-1883 je bil Peru v vojni s Čilom, vendar je vojno izgubil Peru. Takrat s k Čilu priključili del severna Atacame, bogate z nitrati. 1929 je bil del tega ozemlja vrnjen nazaj k Peruju. Pizarro je postal guverner Peruja. OBDOBJE PO INKIH

12