Oskarjev Peru

Osrednje žarišče v mestu je bilo Svetišče sonca ali Coricancha, prizorišče vsakoletnega Festivala sonca (Inti Raymi), kjer so pred častilce razstavili oblečena mumificirana trupla prejšnjih inkovskih vladarjev. Inkovski prispevek k astronomskemu znanju je bil ogromen. Slavili so poletni in zimski solsticij in izdelali vrsto zapletenih kamnitih instrumentov za opazovanje sonca in vesolja. Neprekosljivi so bili v arhitekturi. Kamnoseki so iz velikih skal oblikovali mnogokotne gladke bloke, ki so se tako natančno skladali, da niso potrebovali nobenega veziva. Ker niso poznali železa, je bila večina kamnosekov opremljena s kamnitim orodjem, čeprav so dleta in vzvode izdelovali tudi iz brona. ZATON INKOV: Ko je Krištof Kolumb 12. oktobra 1492 prvič stopil na otok San Salvador v Bahamih, so ga domačini prijazno sprejeli. V tla je zapičil špansko zastavo, razglasil otok za španski, otočane pa za potencialne spreobrnjence v krščanstvo. Od tistega trenutka naprej so se začeli čez Atlantik zgrinjati evropski osvajalci, naseljenci in plenilci, ki jih je gnalo le eno – pohlep po zlatu in bogastvu. Španski osvajalci so se imenovali konkvistadorji. Ime so skovali za bojevnike – viteze, ki so pregnali islamske Mavre iz krščanske Španije. V letih od 1528 do 1532 je konkvistador Francisco Pizarro večkrat poizkusi osvojiti Peru. Ravno v tem času je inkovski vladar Huayna Capac umrl za neznano boleznijo, verjetno za kozami, ki so jih s seboj prinesli belci. Njegova smrt je v inkovskem kraljestvu povzročila dinastični razkol. V Cuzcu so za njegovega naslednika določili sina Huaskarja, drugi Huaynov sin, Atahualpa, pa je zahteval prestol zase. Po ostri državljanski vojni je Atahualpa premagal Huaskarja in zasedel Cuzco. A vojna je kraljestvo dodobra izčrpala. Leta 1532 se je Pizarro s 185 možmi in 37 konji ponovno izkrcal na obali, odkorakal v notranjost in 16. novembra poiskal Atahualpo, ki je bil s svojo 80.000 glavo vojsko v Cajamarci, 1000 km severno od Cuzca. Atahualpa majhni skupini belcev ni pripisoval posebne pozornosti in je Špance povabil naj zavzamejo osrednji mestni trg ter pristal, da se prihodnjega dne sreča z njimi. Prepričan, da je nepremagljiv, je ob zori prišel na svoji kraljevski nosilnici, obdan s 6000 neoboroženimi vazali. Inki niso računali na hinavščino Špancev, ki so se poskrili okrog trga. Španci so planili iz skrivališč na konje, vihteli meče in streljali z mušketami. Nastal je splošen kaos, v katerem je bilo ubitih na tisoče Inkov, Atahualpo pa so ujeli.

11