Oskarjev Pakistan

Oskarjev Pakistan

t:+ 04 201 43 38, 04 201 43 39 info@agencija-oskar.si www.agencija-oskar.si

Agencija Oskar d.o.o. Gregoriceva ulica 38 SI-4000 kranj 7

ODKRIVAJTE SVET IN DOŽIVITE VEČ z Agencijo Oskar

KAZALO OSKARJEV PAKISTAN....................................................................................................................1 SPLOŠNO O DEŽELI........................................................................................................................4 PRAZNIKI......................................................................................................................................................... 7 O PAKISTANU - STE VEDELI ? .......................................................................................................8 ISLAM. ............................................................................................................................................ 16 PET STEBROV ISLAMA.............................................................................................................................17 SUNITI.............................................................................................................................................................18 ŠIITI...................................................................................................................................................................18 ISMAILCI.........................................................................................................................................................19 SUFIZEM.........................................................................................................................................................19 SEVEROZAHODNA MEJA (SZM)................................................................................................20 PATANI............................................................................................................................................................20 PESHAWAR. ................................................................................................................................................. 22 PRELAZ KHYBER........................................................................................................................................23 TAKHT-I-BAHI..............................................................................................................................................24 PRELAZ MALAKAND...............................................................................................................................25 DOLINA SWAT............................................................................................................................................25 MINGORA......................................................................................................................................................26 OKROŽJE DIR...............................................................................................................................................26 PRELAZ LOWARI........................................................................................................................................26 DOLINA BUMBURET.................................................................................................................................27 K ALAŠI............................................................................................................................................................27 DOLINA CHITRAL......................................................................................................................................29 CHITRAL.........................................................................................................................................................30 DOLINA REKE LUTKHO...........................................................................................................................31 MASTUJ..........................................................................................................................................................31 PRELAZ SHANDUR....................................................................................................................................31 SEVERNA OBMOČJA....................................................................................................................32 OKROŽJE GILGIT........................................................................................................................................32 PHUNDER......................................................................................................................................................32 KARGAH BUDA...........................................................................................................................................33 KARAKORUMSKA AVTOCESTA ˝KARKAKORUM HIGHWAY˝ – KKH.....................................................................................................33 DOLINA HUNZA........................................................................................................................................34 LJUDSTVO HUNZA...................................................................................................................................35 GULMIT. .........................................................................................................................................................37 PRELAZ KHUNJERAB...............................................................................................................................37 ALTIT................................................................................................................................................................37 K ARIMABAD.................................................................................................................................................38 DUIK AR...........................................................................................................................................................38 GILGIT. ............................................................................................................................................................38 NANGA PARBAT.........................................................................................................................................39 BESHAM........................................................................................................................................................ 40 TAXILA............................................................................................................................................................41 ISLAMABAD. ................................................................................................................................................41 RAWALPINDI................................................................................................................................................42 HRANA IN PIJAČA.........................................................................................................................43 MINI SLOVARČEK.........................................................................................................................45

SPLOŠNO O DEŽELI Država je nastala 14. avgusta 1947 ob razpadu Britanske Indije na pretežno hindujsko Indijo in večinoma muslimanski Pakistan. Takrat je bil Pakistan sestavljen iz dveh delov – Vzhodni in Zahodni Pakistan. Vzhodni Pakistan se je leta 1971 odcepil – današnja država Bangladeš. URADNO IME DRŽAVE: Islamska republika Pakistan. RAZDELITEV: Je federativna republika, sestavljajo jo 4 province: Beludžistan, Severozahodna meja (SZM), Pandžab, Sind; 1 zvezno območje: Plemenska območja; 1 območje glavnega mesta Islamabad; dve administrativni območji Azad Kašmir in Severna območja. DAN NEODVISNOSTI: 14. avgust 1947 (od Velike Britanije). PREDSEDNIK: Za predsednika Pakistana je izvoljen Asif Ali Zardari, mož zdaj že pokojne premierke Benazir Buto, ki je ta položaj zasedal tudi med letoma 2008 in 2013. MINISTRSKI PREDSEDNIK: Imran Ahmad Han Niazi (od 2013). PRAVNI SISTEM: islamska republika, prilagojeno angleško pravo. POVRŠINA: 804.000 km² (za 40 Slovenij). MEJNE DRŽAVE: Iran, Afganistan, Kitajska in Indija. Državna meja je dolga 6.774 km. GLAVNO MESTO: Islamabad. PREBIVALSTVO: Približno 165 miljonov (za 81 Slovenij). Povprečna življenjska doba je 53 let. Gostota naseljenosti je 244 prebivalcev/km². RELIGIJA: 97% muslimani – 77% suniti, 20% šiiti; 3% kristijani, hindujci, parsi, Sikhi in ostali. NARODNA PRIPADNOST: Uradna narodnost so Pakistanci, toda Pakistan je pravi kalejdoskop ljudstev in jezikov. Narodne manjšine: Pandžabci, Sindi, Patani (Paštuni), Beludžijci, Mohadžiriji (muslimanski priseljenci iz Indije po letu 1947). Druge narodne skupnosti: Kalaši, Burušo, Wakhi, Balti, Gudžari... Okoli 1 milijon afganistanskih beguncev. URADNI JEZIK: urdu, ki ga kot materni jezik govori le 8% prebivalstva; uradni jezik in lingua franca pakistanske elite je tudi angleščina.

4

Materni jeziki: pandžabi 48%, sindi 12%, siraiki (dialekt pandžabija) 10%, paštu 8%, urdu 8%, beludži 3%, brahui 1%, burušaski… PISAVA: Prirejena arabska pisava in se bere od desne proti levi. PISMENOST: 50% (moški 63%, ženske 36%). STOPNJA URBANIZACIJE: v osnovi je agrarna družba , vendar urbanizacija počasi narašča (leta 2002 66% na podeželju, 34% v mestih), veliki mesti sta Karachi (10 milijonov; gospodarsko mesto) in Lahore (5 milijonov; kulturno mesto). ZASTAVA: zelena s pokončnim belim delom, na sredini velik bel polmesec in zvezda – zelena, polmesec in zvezda so tradicionalni islamski simboli; bela predstavlja vlogo verskih manjšin. DENARNA ENOTA: pakistanska rupija (PKR). MEDNARODNI SPORI: Z Indijo glede Kašmirja se nadaljuje že vse od leta 1949. V letu 2004 so dosegli ustavitev ognja in 2005 obnovili avtobusno povezavo med indijskim in pakistanskim delom. Sporno je tudi ozemlje Aksai Chin, ki ga je Pakistan leta 1964 priznal Kitajski, Indija pa tega ne priznava. Kašmir je danes deloma pod indijskim in deloma pakistanskim upravljanjem (Indija – Jammu in Kašmir, Pakistan - Azad Kašmir in Severna območja). GEOGRAFIJA: Pred 50 milijoni let se je Indijska plošča zaletela v Evroazijsko in začela so se dvigati gorstva. To dvigovanje se še nadaljuje: gore vsako leto pridobijo okoli 8 mm. Na dvigovanje gora nas opominjajo potresi, vulkanske dejavnosti (Beludžistan) in termalni vrelci v gorah. Območje stika dveh plošč lahko opazujemo s Karakorumske avtoceste. Najvišja točka: gora K2 (8.611 m). Najnižja točka: obala Indijskega oceana (0 m). POKRAJINE: 4 zelo različne pokrajine: 1. Na S države je najvišja koncentracija visokih gora na svetu, tu se srečajo Hindukuš , Karakorum in Himalaja : mladonagubane gorske verige z vmesnimi rečnimi dolinami, vsaka je svet zase. 2. Od vznožja gora do Arabskega morja se širi nižina reke Ind s pritoki: suho podnebje, zato nujno namakanje – obsežna mreža namakalnih kanalov; bogato kmetijstvo, največ prebivalcev, srce Pakistana.

5

3. Na JZ leži sredogorje in Beludžistanska planota: suho podnebje, revno poljedelstvo, najmanj naseljena pokrajina v Pakistanu. 4 . Na V ležijo slane planjave in negostoljubna puščava Tar . PODNEBJE: 3 podnebni režimi: 1. Podnebje v večini države je suho , manj kot 10% ozemlja ima padavin več kot 500 mm/leto. Južni Pakistan je skozi vse leto precej vroč. 2. Ozek pas, ki se vleče od Lahorja na V do Peshawarja na Z ima vlažno subtropsko podnebje, padavine presegajo 800 mm/leto, od junija do septembra prinesejo monsunski vetrovi deževno dobo, ko je vreme vroče in soparno in so pogoste popoldanske plohe. 3. Severni Pakistan ima gorsko podnebje z malo padavin in nizkimi temperaturami na višinah. VODE: V gorskem svetu najdemo najdaljše ledenike izven polarnih območij (kar 5 ledenikov je daljših od 50 km), med gorami ležijo številna jezera, reke so ustvarile slikovite doline. Deželo zaznamuje slavna reka Ind , ki izvira v Tibetu, preko Indije priteče v Pakistan in se izliva v Arabsko morje. Na jugu objema deželo Indijski ocean , obala meri 1.046 km. GOSPODARSTVO: Revna in nerazvita država, saj je desetletja trpela zaradi notranjih političnih kriz in političnih sporov z Indijo, zelo nizka je stopnja tujih investicij... Leta 2000 je država sprejela vrsto gospodarskih reform, po letu 2001 se je Pakistan deloma odprl globalnemu trgu in gospodarstvo si je nekoliko opomoglo. Danes ima Pakistan 6% gospodarsko rast. BRUTO DRUŽBENI PROIZVOD: 427 milijard USD (Slovenija: 47 milijard). BRUTO DRUŽBENI PROIZVOD PER CAPITA: 2.600 USD (Slovenija: 23.400 USD). SESTAVA BRUTO DRŽAVNI PRIHODKA: 52% storitve, 26% industrija, 22% kmetijstvo. NARAVNA BOGASTVA: zemlja, zemeljski plin, malo nafte, premog slabe kvalitete, železova ruda, baker, sol, apnenec. VIRI ELEKTRIČNE ENERGIJE: termoelektrarne (69%), hidroelektrarne (28%), jedrske elektrarne (3%). KMETIJSTVO: Zaposluje 42% prebivalstva, čeprav prispeva le 22%

6

k BDP. Glavni kmetijski pridelki so riž, sladkorni trs, pšenica, bombaž, zelenjava, sadje, mlečni izdelki; v živinoreji govedina, ovčetina in jajca. INDUSTRIJA: tekstilna, prehrambena, gradbeni materiali, farmacevtska, papirna industrija, gnojila, rakci. Izvoz: tekstil, riž, usnjeni izdelki, izdelki za šport, kemikalije, industrijski izdelki, preproge; največ v ZDA, ZAE, VB, Nemčijo in Hong Kong. Uvoz: nafta, naftni izdelki, plastika, stroji, jedilna olja, železo in jeklo, čaj, papir, transportna sredstva; največ iz ZAE, Saudske Arabije, Kitajske, Japonske in Kuvajta. Nezakonite droge: Precej opija pridelajo v Plemenskih območjih, SZM in Beludžistanu. Pakistan je tudi prehodno območje za droge iz Afganistana (heroin, opij, morfij, hašiš), ki so namenjene na zahodne trge. PRAZNIKI 1. Državni prazniki (po našem koledarju): 23. marec – Dan republike (1956 sprejeta prva ustava) 14. avgust – Dan neodvisnosti (1947 od VB) 6. september – Dan obrambe (v spomin indijsko-pakistanske vojne 1965) 11. septemer – Dan Jinnaha (obletnica smrti‚Ljudskega voditelja‘) 9. november – Dan Iqbala (obletnica rojstva največjega pesnika) 25. december – Dan Jinnaha (obletnica rojstva‚Ljudskega voditelja‘) 2. Muslimanski prazniki (po luninem koledarju): Ramadan – enomesečni post Aid al-Fitr – tridnevno praznovanje ob zaključku ramadana (sladkorni praznik) Aid al-Adha – konec vsakoletnega romanja v Meko, daruje se ovce v spomin na Abrahamovo pripravljenost, da bo žrtvoval sina (žrtveni praznik)

7

O PAKISTANU - STE VEDELI ? • da so v indski civilizaciji med prvimi na svetu razvili tehniko tkanja bombaža: prvi znan primerek tkanega bombaža na svetu so odkrili v Mohenjo Daru... • da v pakistanskem Slanem hribovju že več kot 2000 let kopljejo kameno sol ; rudnik Khewra je še danes najobsežnejši rudnik soli na svetu in je drugi največji po proizvodnji... • da ima Pakistan najvišjo koncentracijo visokih gora na svetu, saj leži v Pakistanu 5 osemtisočakov in 121 sedemtisočakov ... • da bi bilo brez umetnega namakanja kar 90% Pakistana puščava ... • da so v Pakistanu zabeležili 5.700 različnih rastlinskih vrst, od tega 500 ogroženih ... • da v pakistanskih gorah živijo ovce Marco Polo , divje ovce z ogromnimi rogovi, ki jih je svetovni popotnik poimenoval po sebi, ko je potoval po Svileni cesti skozi te kraje ... • da živi v Pakistanu najbolj ogroženi delfin na svetu, indski rečni delfin , ki je prirojeno slep, to je prilagoditev na okolje, v gostem rečnem blatu lovi ribe s pomočjo eholokacije; je endemična vrsta in danes je teh delfinov le še okoli 1000 zaradi lova (meso in tradicionalna medicina) in ujetja v ribiške mreže ... • da so v Pakistanu in Afganistanu živeči Patani največja plemenska skupnost na svetu ... • da je v Pakistanu okoli 25 jezikov in čez 300 narečij ... • da Pakistan proizvaja številne izdelke za šport , pakistanske nogometne žoge, kiji za kriket, hokejske palice in loparji za squash so najboljši na svetu ... • da so pakistanske zračne sile vpeljale prve ženske bojne pilotke med muslimanskimi državami ... • da so pesniki v Pakistanu nadvse cenjeni, poezijo recitirajo ob vsaki priložnosti, Pakistanci zelo radi obiskujejo mushairas – večurna zborovanja pesnikov, ki recitirajo svojo poezijo ... • da je bil Pakistanec Haji Mohammad Alam Channa do leta 1999 najvišji človek na svetu (231cm); danes je najvišji Pakistanec Naseer Ahmed Soomroo (236cm), vendar ni najvišji na svetu ...

8

KRATKA ZGODOVINA 10.000 p.n.š.: Prve vasi v Južni Aziji so se razvile na zahodnem bregu reke Ind, ob vznožju Beludžistana. Od tod so se potem razseljevali po Indiji in naprej na vzhod. 8500 p.n.š. PRVO KMETIJSKO NASELJE MEHRGARH: Na stičišču Indske ravnine in Beludžistana so najstarejši arheološki ostanki v Južni Aziji (lončenina). Počasi se je širilo kmetijstvo, nomadi so še vedno ostajali v suhih zahodnih območjih (poleti v gorskih pašnikih, pozimi v dolinah). 3500 p.n.š. se kmetijstvo razširi po vsej dolini Inda, zraste mnogo novih vasi in prva mesta – prične se mestna kultura; pričnejo izsuševati močvirje ter graditi jezove in kanale, da bi se zavarovali pred poplavami. 2500 - 1700 p.n.š. INDSKA CIVILIZACIJA ali HARAPSKA KULTURA: Najstarejša kultura na Daljnem Vzhodu. V dolini reke Ind je zavcetela visoko razvita država duhovščine, trgovcev, obrtnikov in kmetov. Z namakalnim sistemom so dosegli dobro razvito kmetijstvo, imeli so široko razvito trgovsko mrežo daleč na vzhod in zahod. Njihova glavna mesta (Mohenjo Daro, Harappa, Lothal) so bila ogromna, obsegala so več kot 5 km in štela 30-40.000 prebivalcev. Vsa so bila zgrajena po enotnem pravokotnem urbanističnem načrtu in bila po gradnji in razvitosti daleč pred egipčanskimi ali mezopotamskimi mesti (žgana opeka, smola, vodovod, kanalizacija...). Njihov jezik in pisava še danes nista razvozljana. Njihova religija je postala temelj nadaljnemu razvoju hinduizma. 1500 – 700 p.n.š. ARIJCI: Arijska nomadska plemena iz osrednje Azije in Afganistana so vdrla čez Hindukuš na ozemlje današnjega Pakistana in v krvavih bojih z domačini prodirala vse bolj proti vzhodu in v dolino Gangesa, dokler niso zasedla ves severni del Indijskega polotoka in izgnala prvotne Dravide proti jugu. Arijci so do 7.stoletja p.n.š. vzpostavili 16 kraljestev. Nastale so prve dedne monarhije. Arijska kultura se imenuje tudi vedska kultura , kajti postavila je temelje za razvoj hinduizma, ki je kasneje zaobjel vso Indijo. Arijci so prinesli naravne bogove (bog ognja Agni, bog viharja Indra...) in jezik sanskrt. Nastala so verska besedila Vede ter epa Ramajana in Mahabharata. Razvil se je kastni sistem družbene ureditve: Arijci so bili svetlejše polti in so hoteli ohraniti svojo čistost ter preprečiti mešanje ras (v sanskrtu je kasta varna in pomeni barva).

9

6. stoletje p.n.š. sta se razvili dve novi religiji: budizem in džainizem . 521 - 486 p.n.š. PERZIJSKI KRALJ DARIJ: Priključil si je Pandžab in Sind. Vpliv perzijske kulture je v severni Indiji viden še danes. 364 p.n.š. DINASTIJA NANDA: Zavladala je severni Indiji. V tem obdobju se je vzpostavila močna trgovina, zato so zrasla številna mesta na bregovih Gangesa (mnoga so ostala naseljena vse do danes). Glavna trgovska pot je tekla od Taxile (blizu današnjega Islamabada v Pakistanu) do Radžgirja (današnji Bihar v Indiji): 1500 km. Taxila se je razvila v glavno kulturno središče na območju Pakistana. 327-323 p.n.š. ALEKSANDER VELIKI: Na svojem osvajalskem pohodu je prišel do reke Ind in osvojil današnji Pandžab, ob reki Hidapes je premagal kralja Porosa (njegova “konjenica slonov” je veljala za nepremagljivo) in vse bolj razmišljal o tem, da bi osvojil cel svet. Ko je želel prodreti do reke Ganges in “do konca sveta”, se mu je izčrpana vojska uprla in ga prisilila k vrnitvi. Pri reki Beas se je obrnil. Osvojil je perzijski del Indije. Dal je postaviti 12 žrtvenikov za spomin na svoj vojni pohod in se spustil po reki Ind ter si sproti podrejal vsa tamkajšnja ljudstva. Majhne grške skupnosti so se naselile ob meji. Svoj vpliv je pustil v umetnosti: razvila se je gandarska umetnost: mešanica grških umetniških vzorov in budističnih verskih nazorov. Po Aleksandrovi smrti si njegov imperij razdelijo njegovi 4 generali, indijski del pride pod Selevkidsko državo. 321 - 184 p.n.š. MAURIJSKO KRALJESTVO: Prvi veliki indijski imperij. Zelo dobro organizirano kraljestvo z učinkovito birokracijo, hierarhično urejeno lokalno oblastjo, trdno določenim kastnim sistemom in ogromno vojsko. Vrh je doseglo pod karizmatičnim kraljem: AŠOKA (272 – 232 p.n.š.). Po uspešnih osvajalskih bitkah se je spreobrnil v budizem in ga razglasil za državno vero. To je prineslo dolgo obdobje politične stabilnosti in velik razvoj umetnosti. Po njegovi smrti je kraljestvo hitro razpadalo. 2. stoletje p.n.š. – 1.stoletje n.š.: Enotno indijsko ozemlje se je spet delilo, dvignilo in padlo je več kraljestev. Iz severo - zahoda so vdirali in osvajali Baktrijci , Skiti in Parti . 1. – 3. stoletje KUŠANI: Z osvajanji so zavladali velikemu delu severne Indije in srednje Azije, svojo prestolnico so ustvarili v današnjem Peshawarju, cvetela je gandarska umetnost, ravno preko Peshawarja in ostalih dolin se je budizem razširil iz Indije v srednjo Azijo in Kitajsko.

10

Najslavnejši vladar KANIŠKA (vladal 78-101) je podedoval in osvojil veliko ozemlja, imel intenzivne stike s Kitajsko in Osrednjo Azijo ter veliko trgoval z Rimom, bil je budist in velik pokrovitelj budizma in umetnosti, sklical je 4. veliki budistični svet v Kašmirju, ki je postavil temelje mahajana budizmu. GANDARA . Zgodovinska pokrajina, ki je ležala na zahodnem bregu reke Ind, obdajale so jo gore (današnji SZ Pakistan). Tu je od 6. stoletja p.n.š. do 5. stoletja n.š. cvetela gandarska civilizacija. Imela je izjemno strateško lego: tu skozi je šla pot na zahod do Rima in na vzhod v Tibet in na Kitajsko. Vladar Ašoka je 256 p.n.š. pripeljal sem budizem , utrdil in širil ga je vladar Kaniška . Zgradili so na stotine budističnih samostanov in stup. Gandara je odigrala ključno vlogo pri razvoju, preoblikovanju in širjenju budizma. Tu se je razvilo več vej budizma: hinajana, mahajana, vadžrajana, tintrajana. Postala je sveta pokrajina, kamor so romali iz številnih držav. Od tu se je razširil budizem na Kitajsko, v Korejo in naprej na Japonsko. Razvili so svoj slog umetnosti - gandarska umetnost : zlitje grške, rimske, perzijske umetnosti in budističnih verskih naukov (posvetna in religiozna arhitektura, keramika, kovanci, kiparstvo, orožje, nakit, oblačila...). Jezik je bil prakrit, pisava karošti. Cvetela je trgovina (Rim, Osrednja Azija, Indija, Kitajska). Kulturno in gospodarsko središče je bilo mesto Taxila. 5. in 6. stoletje HUNI: Vdirajo in pustošijo, zato ozemlje razpade v regionalna kraljestva. Vladajo jim hindujski Šahi vse do prihoda muslimanov. 7. stoletje ARABCI: Arabski mornarji in trgovci so prišli po pomorskih poteh Perzijskega zaliva in Indijskega oceana. Vpliv islama je bil minimalen, šlo je predvsem za trgovino. Po osvojitvi Perzije so 660 pričeli vdirati tudi po kopnem, čez prelaz Bolan. Leta 700 so osvojili ozemlje današnjega južnega Pakistana. Leta 711 je guverner Iraka poslal v Sind Mohameda bin Qasima z veliko vojsko. Qasim je premagal in osvojil mesto Debal, kjer so bili največji nemiri in spori med hindujskimi in arabskimi trgovci, prebivalce je pobil ali zasužnjil. Arabska vojska je nadaljevala svojo osvajalno pot po dolini Inda navzgor. Sedaj je prišel islam kot vera na tla južne Azije. 11. stoletje MAHMUD IZ GAZNIJA: Izvedel je 17 roparskih napadov na Indijsko podcelino. Mahmuda ozemlje ni zanimalo, s svojimi letnimi

11

roparskimi napadi, usmerjenimi na višek kmetijskih pridelkov (napadel v sezoni žetve) in zaklade templjev, si je pridobil ogromno bogastva, s katerim je povečal svoj vpliv. Močno je podpiral umetnost in razvoj znanosti. V njegovem času so islamski učenjaki širili vero , prišli so tudi sufiji . Mahmud je s svojimi napadi porušil razmerje moči v severni Indiji in omogočil novim osvajalcem prosto pot. 1191 MOHAMED GURSKI: Prodrl je v Indijo in izgubil veliko bitko proti hindujski vojaški zvezi večih kraljev. Toda vrnil se je naslednje leto in zmagal. Eden njegovih generalov, Qutb-ud-din, je zavzel Delhi in postal guverner. Drugi general je odšel na vzhod in ustanovil kraljestvo v Bengaliji. Kmalu je bila vsa severna Indija pod Gursko oblastjo. 1206 - 1388 DELHIJSKI SULTANAT: Ko je Mohamed Gurski umrl, je postal Qutb-ud-din prvi sultan Delhija. Nastala je prva neodvisna muslimanska država na Indijski podcelini. Muslimani so prinesli novo vero - islam in novo arhitekturo: kupole, arkade, loki, ornamentika... 1398 TIMURLENK: V 6 mesecih je pustil za seboj največje klanje v zgodovini Indijskega polotoka (ubil naj bi 5.000.000 ljudi). Nabral si je zakladov, živeža, slonov in drugih transportnih živali, obrtnikov in sužnjev ter se vrnil domov. Njegovo opustošenje je povzročilo hudo lakoto, zaradi množice trupel se je razširila kuga. Tako je povzročil razpad osrednje oblasti in dvig regionalnih kraljestev. 1526 - 1857 MOGULI: Mogulska država je bila močna in velika, na vrhuncu je obsegala skoraj vso Indijsko podcelino. To je bila zlata doba umetnosti: slikarstvo (zlasti miniaturno), kiparstvo, književnost (zlasti poezija), arhitektura (trdnjave, mošeje, grobnice). Imeli so velik vpliv na razvoj družbe, kulture in politike v južni Aziji. Ustanovitelj mogulske dinastije je bil karizmatični BABUR (1526 30). 1525 je iz Kabula v Afganistanu preko prelaza Khyber vkorakal v Pandžab. Porazil je desetkrat številčnejšo vojsko Delhijskega sultanata, vzpostavil mogulsko kraljestvo in postavil prestolnico v Agri. Mogulski največji vladar je bil AKBAR (1556-1605). Utrdil in razširil je državo, prestolnico je preselil v Lahore in jo okrasil z mogulsko arhitekturo. Osnoval je svojo religijo, ki jo je sestavil iz najboljših elementov vseh religij in poimenoval Din i-Ilahi (vera v Boga). Strastno ga je zanimala vsa umetnost, združeval je iranske (rojen v Iranu) in indijske elemente ter uvajal novosti. Akbarjev eklekticizem je imel

12

politični namen: enotno kraljestvo, ki bi ga prežemala spoštovanje in zvestoba ne glede na kasto, narodnost, vero, ozemlje, jezik... ŠAH DŽAHAN (1627-58) si je zagotovil oblast tako, da je umoril vse bližnje moške sorodnike. 30 let njegove oblasti predstavlja višek mogulske moči. Dal je zgraditi najsijajnejše zgradbe mogulskega obdobja, med njimi je najbolj slavna Tadž Mahal. AURANGZEB (1658-1707) je pričel s strogo islamizacijo. Bil je zadnji veliki mogulski vladar, po njegovi smrti je država hitro propadala zaradi pokvarjenega dvora, uporov hindujcev zaradi visokih davkov in verske nestrpnosti, vojn in prihoda Britancev. SIKHI . 1469 se je v Pandžabu rodil Nanak , ustanovitelj sikhovske vere, ki združuje hindujska in islamska verska prepričanja. Za časa vladavine Aurangzeba je 10. sikhovski guru Gobind Singh uvedel vrsto verskih reform. Ustanovil je novo bratovščino: Khalsa (Čisti). Zavzel je bolj vojaško držo. 1764 so Sikhi premagali Mogule, 1799 so jim Afganistanci prepustili Lahore in ves Pandžab je postal Sikhovska država. 1820 je Sikhovski vladar Randžit Singh združil ozemlja med rekama Sutlej in Ind. Nastala država je obsegala Pandžab, Multan in Kašmir. Bila je trn v britanski peti. V prvi afganistanski vojni so Sikhi potegnili z Britanci, potem pa so bojevali dve vojni proti Britancem (1845-46, 1849). Ti so jih 1849 premagali v bitki pri Gujaratu in si priključili Pandžab. Danes so Sikhi razdeljeni med Indijo (večina) in Pakistanom. 1612 – 1947 BRITANCI: 1612 je britanska Vzhodnoindijska družba ustanovila svojo prvo trgovsko postojanko v Suratu v Gujaratu. Podružnice so se širile: Madras, Kalkuta, Bombaj... Prvih 250 let je vladala Indiji britanska trgovska družba in ne Britanija. Britanci so podpirali lokalne vladarje in jih branili pred zunanjim sovražnikom s svojimi vojaškimi enotami, ki so jih razporedili na njihovem ozemlju. V zameno so vladarji plačevali Vzhodnoindijski družbi. Cena je postala tako visoka, da so vladarji izgubljali svojo moč. Britanci so si tako priključevali eno ozemlje za drugim. Na odpor so naleteli, ko ta taktika ni bila mogoča in se spustili v vojne. Šele v 19. stoletju so si priključili Pandžab in severne predele, kajti ta območja so bila preveč oddaljena od britanskih pristanišč. V prvi polovici 19. stoletja je bilo indijsko gospodarstvo v krizi, politične tvorbe so razpadale, Britanci so uvajali družbene reforme... Vse

13

to je pripeljalo do velikega indijskega upora 1857 . Petmesečni upor je pustil krvave sledi na obeh straneh, zmagali so Britanci: končala se je oblast britanske Vzhodnoindijske družbe, neposredno oblast v Indiji je 1858 prevzela britanska vlada . Britanci so na ozemlju današnjega Pakistana zgradili železnice in obsežen namakalni sistem, s tem so dvignili kmetijstvo in trgovino. 1885 se je prvič zbral Indijski narodni kongres (Gandhi, Nehru) in pričel gibanje za neodvisnost Indije. 1906 so muslimani oblikovali svojo stranko Vseindijsko muslimansko zvezo (Aga Khan, Jinnah), ki se je borila za njihove pravice v bodoči politični ureditvi. Britanska Indija je sodelovala s svojimi vojaki v 1. in 2. svetovni vojni. Po vojnah se je Nehru zavzemal za širšo Indijo, Jinnah pa za ločeno muslimansko državo, Gandhijev glas po sporazumu je bil preglašen. Postalo je jasno, da bo morala neodvisnost priti v dveh državah. Jinnah je to idejo uresničil. Še danes je njegova podoba prisotna povsod v Pakistanu in imenujejo ga Quaid-i-Azam (Ljudski voditelj). 14. avgust 1947 PAKISTAN DOBI NEODVISNOST (Indija 15. avgusta 1947). Meje so potegnili v Veliki Britaniji in razmejitev je bila problematična: Pakistan je bil razdeljen na Zahodni in Vzhodni Pakistan, Kašmir so zajele indijsko-pakistanske vojne in nemiri, v Pandžabu so množične selitve hindujcev in Sikhov ter muslimanov med Indijo in Pakistanom terjale vsaj pol milijona smrtnih žrtev... 1948 SMRT JINNAHA: Ob svoji smrti je imel tri funkcije: generalni guverner Pakistana, predsednik Muslimanske zveze, predsednik Ustavodajne skupščine. 1948 prva indijsko-pakistanska vojna: Posredovali so ZN. 1958 GENERAL AYUB KHAN: Poveljnik pakistanske vojske je z nekrvavim vojaškim udarom prevzel oblast, oklical vojaški režim, počistil s pokvarjenimi politiki in uradniki (6000 oseb je bilo obsojenih)... Prestolnico so preselili iz Karachija v Islamabad (mesto so zgradili na novo kot prestolnico države). Vzpostavil je nov politični sistem: demokracijo. 1965 DRUGA INDIJSKO-PAKISTANSKA VOJNA: Trajala je 17 dni in se končala s pat pozicijo. 1966 je bila podpisana mirovna pogodba.

14

1969 GENERAL YAYHA KHAN: Prevzame oblast. Ayub Khan zaradi množičnih protestov odstopi. Razveljavil je ustavo iz 1962, prepovedal politično dejavnost ter razpustil centralno in lokalne skupščine. 1970 PRVE PARLAMENTARNE VOLITVE: V Zahodnem Pakistanu je zmagala PPP – Pakistanska ljudska stranka (Zulfikar Ali Bhutto), ki je hotela gospodarske reforme in islamski socializem; v Vzhodnem Pakistanu Awami zveza, ki je zahtevala neodvisnost Vzhodnega Pakistana. 1971 BANGLADEŠ: Po krvavi državljanski vojni je Vzhodni Pakistan dosegel neodvisnost kot država Bangladeš. 1971 ZULFIKAR ALI BHUTTO: Postane predsednik, njegov slogan: roti kapre-makan (kruh-obleka-dom). Njegova revolucionarna zemljiška reforma je bila katastrofalna, nacionalizacija gospodarstva pa je dolgoročno gledano Pakistanu preprečila razvoj. 1977 general ZIA ul-HAQ: Izvede državni udar in vsili vojaški režim, začne z rigidno in netolerantno islamizacijo. 1979 Bhutta obsodijo za ukaz atentata in obesijo . 1979 je Sovjetska zveza izvedla invazijo v Afganistan in okoli 3 milijone afganistanskih beguncev je pribežalo v Pakistan. Pakistan je prejel ogromno mednarodne pomoči. 1988 ZIA umre v skrivnostni letalski nesreči. 1988 BENAZIR BHUTTO: Bhuttojeva hči postane ministrska predsednica . Njena vlada je po 2 letih razpuščena zaradi podkupljivosti in kršenja ustave. 1990 NAWAZ SHARIF: Zmaga na volitvah in postane ministrski predsednik . Začne s pospešeno privatizacijo, denacionalizacijo in deregulacijo. 1998 Pakistan se razglasi za nuklearno državo. Najprej se je Indija razglasila za nuklearno državo. Pakistan je tako stal pred izbiro ali sledi ali popusti. 1999 GENERAL PERVEZ MUSHARRAF: Izvede vojaški udar in prevzame oblast. Skuša odpraviti islamizacijo Zie in uveljaviti kombinacijo vojaškega režima in demokracije.

15

VOJSKA ima v Pakistanu ključno vlogo. Večkrat je prevzela oblast, Pakistanu je vladala več kot polovico časa, vmešavala se je v notranjo in zunanjo politiko. Bili so 4 vojaški voditelji Pakistana: Ayub Khan, Yayha Khan, Zia ul-Haq in Pervez Musharraf. 1947-59 je šlo za obrambo Pakistana 73% državnega denarja, danes 30%. Pakistanska vojska je polovico manjša od indijske, ima manj tankov in letal. Ta razkorak se bo še povečal, saj Indija načrtuje povečanje proračuna za svojo vojsko, da bo postala glavna vojaška sila Južne Azije. Indija in Pakistan sta se udarila 4-krat: 1971 Bangladeš in 1947, 1965, 1999 Kašmir. Vsakič je z vojno začel Pakistan, čeprav ni imel nikoli možnosti za zmago. ISLAM Beseda islam pomeni poslušnost in mir s predanostjo božji volji. Islam pomeni podreditev Bogu, musliman pa tisti, ki je podrejen Bogu. Pripadniki islama se imenujejo muslimani, kar pomeni pokorni. Na svetu je približno 1.3 milijarde muslimanov, največ jih živi na Bližnjem vzhodu, v severni Afriki in v nekaterih delih Azije. Islam je za krščanstvom druga najbolj razširjena religija, število vernikov pa se najhitreje povečuje. Muslimani imajo nekatere nazore o Bogu in zgodovini enake kot Judje in kristjani. Najpomembnejši dogodek v muslimanski zgodovini je bilo razodetje božje besede Mohamedu v začetku 7. stoletja. Mohamed se je rodil okrog leta 570 v Meki , ki leži v današnji Saudski Arabiji. Meka je bila romarsko središče za različne vernike, ki so častili mnogo bogov, kipce, idole... Abrahamova vera v enega Boga, ki je bila nekoč razširjena v Arabiji, se je sčasoma razgubila. Mohamed se je večkrat umaknil v votlino na gori Hira v bližini Meke, kjer je v miru premišljeval. Ko je bil star okrog 40 let je doživel prvo razodetje. Bog ga je nagovoril preko angela Gabrijela in mu povedal, da je izbran za njegovega poslanca in naj ljudem pripoveduje. Od takrat dalje je Mohamed doživljal razodetja in sporočila prenašal ljudstvu. V Meki je začel Mohamed širiti svoje osrednje sporočilo , da “ni Boga razen Boga”(Boga imenuje Alah, kar v arabščini pomeni edini Bog). Ljudi je kmalu začel zanimati njegov nauk, vendar so se politični voditelji zbali njegove priljubljenosti in mu začeli sovražno nasprotovati. Ogrožen je bil njihov položaj, način življenja in ekonomski položaj, saj je Mohamed

16

razglašal, da so pred bogom vsi enaki in ljudem dajal napotke za življenje, ki so bili močno drugačni od njihovih tedanjih navad. Končno so bili pritiski tako močni, da je Mohamed leta 622 s skupnostjo svojih privržencev zbežal v Medino, kar je znano kot hidžra ali selitev in je tako pomemben dogodek, da muslimani z njim začenjajo svoje koledarsko štetje. Po islamskem koledarju smo zdaj v 15. stoletju. Dve leti pred Mohamedovo smrtjo (leta 632) so muslimani zavzeli Meko in jo razglasili za središče islama. Mohamed ni imel moških potomcev, zato vlogo voditelja skupnosti prevzame njegov najboljši prijatelj Abu Bakr, ki postane prvi kalif. Najpomembnejši so prvi štirje kalifi: Abu Bakr, Omar, Osman in Ali, ki so muslimansko vero razširili čez ves Arabski polotok. Sredi 7. stoletja se je islam razširil od Atlantskega Oceana do Indije, kalifi so se preselili v tedanja kulturna središča: najprej v Damask, kasneje pa v Bagdad, Kairo in Istanbul. PET STEBROV ISLAMA Muslimanska vera temelji na popolni predanosti vernikov Bogu. Predani muslimani se v vsakdanjem življenju držijo petih načel islama, znanih pod imenom pet stebrov islama: veroizpoved, molitev, dajanje miloščine, post in romanje v sveto mesto Meko. Veroizpoved ali Šahada: Osnova muslimanskega verovanja je izjava pripadnosti veri. Izražena je v besedah: Ni drugega Boga razen Boga in Mohamed je njegov prerok. Kdorkoli ta stavek ponovi v prisotnosti dveh muslimanov in vanj tudi veruje, postane musliman. Molitev ali Salat: Ritual molitve, čaščenje Boga, je bistveni del vsakdana vsakega vernika. Muslimani molijo petkrat dnevno in sicer ob zori, ob sončni 12, ob sončni 15, ob sončnem zahodu in ko se znoči. Pred molitvijo se muslimani ritualno umijejo. Med molitvijo so vsi verniki obrnjeni proti Meki, molitev pa poteka tako, da se verniki klanjajo, s čimer izražajo popolno ponižnost pred Bogom. Vsaj enkrat tedensko (petkova opoldanska molitev) naj bi se vsi verniki udeležili molitve v mošeji. Zakonita miloščina ali Zakat: Vsak musliman, ki to zmore, naj bi namenil 1/40 letnega dohodka pomoči potrebnim. Gre za nekakšen socialni sistem islama, kajti muslimani s tem izražajo svojo odgovornost do soljudi v družbi. Zavedajo se, da bodo lahko že naslednji dan oni

17

potrebni pomoči. Tako dobljen denar zbirajo določene dobrodelne organizacije, ki ga dodeljujejo pomoči potrebnim. Enomesečni post ali Saum: Muslimanski post je bolj poznan pod imenom Ramadan. Takrat muslimani med sončnim vzhodom in zahodom ne uživajo hrane, ne pijejo, ne kadijo, nimajo spolnih odnosov in naj ne bi smeli imeti niti pregrešnih ali slabih misli. Med postenjem naj bi ljudje občutili kar čutijo revni ljudje, ki nimajo za vsakodnevno hrano. Ramadan je čas, ko naj bi se ljudje obrnili vase, razmišljali o sebi, problemih in bili bolj povezani z družino. To je tudi čas za učenje Korana, samodiscipline in dobrodelnosti. Romanje v Meko ali Hadž: Največja želja vsakega muslimana je, da bi vsaj enkrat v življenju romal v Meko in obiskal svetišče Kabo. Meka je sveti kraj muslimanov in svetišče Kabo naj bi zgradila Abraham in njegov sin Ismail. Romanje v Meko poteka v zadnjem, dvanajstem muslimanskem mesecu in takrat v Meko potuje letno štiri milijone vernikov. Gre za skoraj enomesečno romanje in med tem časom obiščejo tudi druge pomembne kraje v bližini. Vernikom, ki opravijo Hadž, se izbrišejo vsi dotedanji grehi. Romanje lahko opravijo tudi v drugem obdobju, vendar je tako romanje vredno manj in ne velja za Hadž. SUNITI Priznavajo le Koran in suno, t.j. tradicijo. So najbolj konservativni in ortodoksni, najbolj se držijo Korana. Mohamed je zadnji prerok, v Koranu je zapisano vse. Kalif naj bo najsposobnejši mož. Suniti imajo 4 šole (Hanafi, Shafii, Maliki, Hanbali), v Pakistanu prevladuje Hanafi šola. ŠIITI Sledniki Alija, 4.kalifa in Mohamedovega nečaka ter zeta. Verski voditelji naj bodo po sorodstveni liniji Mohameda. Poleg Korana in sune priznavajo še imama, to je verski vodja, ki razlaga pravi pomen Korana in daje smernice v vsakodnevnem življenju glede vprašanj, kako živeti. Koran je bil zapisan v zgodovini, današnje razmere so tako drugačne, da se jim je potrebno prilagoditi. So veliko bolj liberalni, ženske imajo vedno odkrit obraz. Priznavajo 12 imamov, zadnji imam je izginil v 9. stoletju, verjamejo, da

18

se bo vrnil pred Sodnim dnem kot Mahdi in zavladal kot pravičnik ter odrešil šiite. 12. imam je bil zadnji, danes ga nimajo, imajo svoje verske vodje in svoje mošeje. ISMAILCI V Pakistanu je več islamskih ločin. Najpomembnejša je šiitska ločina Ismailcev. Namesto 7. imama priznavajo Ismaila, starejšega sina 6. imama. Do razkola je prišlo v 8. stoletju. Za svojega verskega vodjo priznavajo Aga Khana, njegovo sorodstveno linijo sledijo vse do preroka Mohameda preko njegove hčere Fatime. Njihova verska filozofija je precej ezoterična, število 7 je izjemnega pomena. So najbolj liberalni v običajih in načinu življenja, najbolj se prilagajajo sodobnemu svetu, velik poudarek dajejo izobraževanju, ženske imajo več svobode (veliko žensk je izobraženih, so odkrite in pisano oblečene, v javnosti...). Njihova molilnica se imenuje džamat khana, nima minareta, ker ne kličejo k molitvi. Imajo le 2-3 molitve na dan. Služi tudi kot skupni prostor skupnosti. Ismailci štejejo danes več milijonov, živijo v Pakistanu, Indiji, Iranu, vzhodni Afriki, Siriji... SUFIZEM Sufiji so pripadniki islamskih mističnih ločin. Iščejo ezoterični pomen Korana in način neposredne komunikacije z Bogom. Sufiji so se odrekli materialnemu svetu in se posvetili iskanju skritega pomena Korana in bistva islama. Postali so asketi, živeli po strogi disciplini, mnogi med njimi so bili večni popotniki. Sufizem je skupek filozofskih idej, poezije, glasbe in tehnik iskanja povezave z Bogom. Cilj sufijev je transcendenca, ekstaza, zlitje z Bogom in izničenje individualnosti. Sufizem je bila glavna pot, po kateri se je širil islam na indijsko podcelino. Po vsem Pakistanu najdemo veliko grobnic-svetišč sufijskih verskih učiteljev (pir) in pogosto naletimo na praznovanje obletnice smrti kakega pira (urs).

19

SEVEROZAHODNA MEJA (SZM) Provinca SZM se razprostira 700 km ob meji z Afganistanom, na zahodu jo omejujejo neprehodne gore z redkimi prelazi, na vzhodu reka Ind. Prelazi so bili vhod v Indijo – tu čez so šle zgodovinske poti različnih ljudstev, vojsk in karavan. Skrivnostne gorske doline so ohranile posamezna ljudstva, ki še danes živijo v svojih tradicijah. SZM je še danes odmaknjeno in obmejno območje. Tretjino province zavzemajo Plemenska območja s svojo notranjo avtonomijo, so povsem izven dometa pakistanskih zakonov in pakistanska vlada tu nima nobene avtoritete. Notranje zadeve urejajo povsem tradicionalno, politični agenti so posredniki med vlado SZM in maliki – plemenski poglavarji. Pogosti so plemenski spori in drugo nasilje ter tihotapljenje orožja. 90% prebivalcev SZM so Patani, ostali so Čitralci, Gudžari (nomadski pastirji), Kalaši... Doline ob rekah Ind in Swat doseže monsun, zato so poleti vroče in vlažne. Višje doline in gore imajo poleti prijetno vreme, zime pa so zelo mrzle in dolge, prelazi so zasneženi. PATANI Patani ali Paštuni živijo v provinci SZM, severnem Beludžistanu in jugo vzhodnem Afganistanu. Štejejo 18 milijonov. So izredno ponosni ljudje, ki so vedno v zgodovini branili svojo neodvisnost. Moguli, Afgani, Sikhi, Britanci, Rusi, vsi so jih skušali podrediti in vsem je spodletelo. Patani se stalno prepirajo tudi med svojimi plemeni. Patanom so pripisovali mnogo izvorov: arijski, grški, perzijski, arabski, celo staro judovsko poreklo. Legenda pravi , da so Patani potomci skupnega prednika Qaisa, ki je v Medini srečal preroka Mohameda. Mohamed mu je nadel ime P‘thun, kar v arabščini pomeni ladijski gredelj, ker bo ponesel novo vero islam nazaj domov. Eden izmed njegovih potomcev je bil Afgana in je imel 4 sinove. Ko so odrasli, so odšli iz Afganistana vsak v svojo smer iskat srečo. Vsak Patan verjame, da je potomec enega izmed teh sinov.

20

So sunitski muslimani , religiozno konservativni in ponosni na svojo zgodnjo spreobrnitev v islam. Patani so največja avtonomna plemensko urejena družba na svetu . Patani v SZM so razdeljeni v 25 plemen. Vsako pleme nosi ime po svojem ustanovitelju. Plemena se delijo v klane. Plemenski vodja se imenuje malik, je najvišja in zadnja avtoriteta, vsi ga morajo ubogati. Svet starešin se imenuje jirga. Danes se je vodenje plemen razširilo na formalno administracijo. Mnogi maliki so si nabrali ogromno premoženja in ustvarili prave male državice. Plemenska ureditev botruje konservativizmu, neodobravanju sprememb in proti razvoju. Današnje Patane lahko ločimo v 2 skupini: plemenski Patani se ukvarjajo z ovčerejo, tihotapljenjem in izdelavo orožja, živijo v pustih gorah v Plemenskih območjih, kjer pakistanski zakoni ne veljajo; naseljeni Patani se ukvarjajo s kmetijstvom, živijo v velikih vaseh in mestih v rodovitni dolini zgornjega Inda. Patani govorijo jezik Paštu , ki spada v iransko skupino indo-evropskih jezikov. Značilne so skupine soglasnikov v besedi, kar zveni podobno, kot če bi govorili z usti, polnimi kamenja. Za pisavo uporabljajo arabsko pisavo z dodatnimi črkami. Patani spadajo med najboljše strelce na svetu. Danes je v pakistanski vojski oficirski kader patanski. General Ayub Khan , drugi pakistanski predsednik, je bil Patan. PAŠTUNWALI – PATANSKA POT je izredno strog in moško osredotočen moralni kodeks: 1. melmastia – gostoljubje do vseh obiskovalcev: Gostu lahko postreže celo gospodar hiše, ob odhodu prejme gost darilo... Zapoveduje tudi gostoljubnost zapornikom, preganjanim, kriminalcem... kajti kdorkoli pride na vrata, je gost. Pomeni tudi tvegati lastno življenje za dobrobit gosta. Ker je hiša domena žensk, ima vsaka patanska vas hišo za goste, ki jo vzdržujejo s prispevki vaščanov. 2. badal – maščevanje: Pomeni dolžnost popraviti prizadano krivico ali žalitev, četudi nenamerno, do sebe, družine ali plemena. Večina sporov je zaradi zar, zan, zamin - zlata, žensk, zemlje. Maščevanje lahko doleti druge člane družine celo po več letih od storjenega dejanja. Patani pravijo: “Maščevanje je jed, ki je okusnejša, če je servirana hladna.”

21

3. nanwatai – premagani se mora popolnoma podrediti zmagovalcu pri boju ali sporu: Poraženec gre k zmagovalcu in ga ponižno prosi odpuščanja. S tem je obnovil svoje dostojanstvo. Od zmagovalca se pričakuje, da je velikodušen. 4. nang – čast: Da ubrani svojo čast, mora moški braniti čast žensk iz svoje družine in klana. Čast ženske je lahko ranjena že s predolgim pogledom moškega... Za kršeno žensko čast se zahteva odškodnino, če pa je prekršek resen, lahko samo kri očisti sramoto. Kršitelja mora ubiti njegov najbližji sorodnik, da se izključi maščevanje. PESHAWAR Najstarejše mesto v Pakistanu, naseljeno že vsaj 2500 let. Danes je glavno mesto province SZM in šteje skoraj 1 milijon prebivalcev. Ime so mu nadeli Moguli in pomeni obmejno mesto. Danes se v mestu srečujeta vsaj dve nasprotujoči si podobi: starodavno in romantično mesto, polno bazarjev, ovito v vonj čaja in kebabov, se noče umakniti modernemu in hrupnemu kaosu ljudi, avtorikš in tovornjakov, v oblaku plinov in dima, kjer plastika in smeti povsod silijo na plano, v prsnih žepih zvonijo mobilni telefoni... Gospodarstvo in industrija se hitro razvijata, to je že od nekdaj trgovsko mesto in še danes prihajajo od daleč sem trgovat ali poslovat. Mesto je religiozno zelo konzervativno, kar se opazi že na njegovih ulicah, po katerih se sprehajajo pretežno moški, le sem ter tja je videti kakšno burko, pod katero se skriva ženska. Trdnjava Bala Hisar: Prvi, ki je zgradil trdnjavo na tem mestu, je bil Babur 1526, ko je prešel prelaz Khyber in zavzel Peshawar na svoji poti v Indijo. Po padcu Mogulov so do 1818 Peshawar držali Afgani, dinastija Durrani je trdnjava čudovito opremila: drage preproge, pohištvo, vrtovi... Potem so trdnjavo zavzeli Sikhi, jo uničili in 1834 zgradili novo. Le-to so utrdili Britanci, ko so 1849 naredili Peshawar za svoj glavni obmejni štab. Danes je v trdnjavi glavni štab obmejnih enot pakistanske vojske, zato ni več odprta za javnost, čeprav je v njej majhen muzej: stare uniforme, orožje, oprema, fotografije... Staro mesto: Nekoč obdano z obzidjem s 16 vrati, porušeno v 1950 ih. Danes najbolj privlačen del Peshawarja: labirint uličic s kaotičnim prometom vozov, vpreg, rikš, koles... obrtniki in čajnice... bazarji... Mošeja Mahabat Khan: Velja za najlepšo v mestu. Zgrajena 1630 v

22

imenu guvernerja Peshawarja Mahabat Khana za časa vladarja Šah Džahana (zgradil Tadž Mahal), zato se ponaša s tipično mogulsko arhitekturo. Obnovljena po požaru 1898. Sikhi naj bi njene minarete uporabljali za vislice. PRELAZ KHYBER Ne privlači toliko zaradi lepih razgledov, kolikor zaradi svojega pomena: skozi dolga stoletja zgodovine je bil eden izmed vhodov iz Osrednje Azije na Indijsko podcelino čez težko prehodno gorovje, zato je povezoval imperije in različna ljudstva, tu čez so šle vojske Baburja, Nadir Šaha, Darija Velikega, Skiti, Grki, budistični popotniki... Prelaz Khyber ne leži na meji, temveč na pakistanski strani v gorovju Suleiman. Cesta se vije po pusti pokrajini mimo večih trdnjav, budističnih ruševin, stražarnic pakistanskih obmejnih enot, spremlja jo stara železnica. S prelaza se vidi mesto Torkham, ki leži na meji. Od tam do Kabula je še 140 km. Trdnjavo Jamrud so 1823 zgradili Sikhi in z njo označili zahodno mejo svoje države, 1960 so pod njo zgradili kamniti lok čez cesto Bab-e Khyber , ki označuje uradni vhod prelaza, hkrati je to vhod v Plemenska območja, izven glavne ceste pakistanski zakoni ne veljajo... KHYBERSKA ŽELEZNICA. 1880 je britanski inženir Victor Belay naredil načrte za železnico do prelaza. 1920 so jo začeli graditi. Bila je izjemno inženirsko delo: 34 tunelov, 92 mostov in 4 obračalne postaje, ki omogočajo dvig za 120 m. Dolga je bila 42 km. Vlak je imel dve parni lokomotivi, eno spredaj in eno zadaj, da je potiskala po večjih strminah. Prvi vlak je zapeljal 4. nov. 1925. 1985 so potniški vlak ukinili, ker ni bil donosen, saj je zelo pačasen in se lokalni prebivalci raje vozijo z avtobusi. Lokalna turistična agencija organizira celodnevni izlet s turistično vožnjo s parnim vlakom. Tukajšnja plemena so sprva nasprotovala gradnji. Tire, ki so jih delavci postavili čez dan, so ponoči odstranili in jih pretapljali v orožje. Potem jim je nekdo povedal, da vlaki peljejo zelo počasi – torej so lahka tarča za roparske napade. Hkrati so jim Britanci v zameno za gradnjo po njihovem ozemlju ponudili brezplačen prevoz z vlakom. In tako so gradnjo dovolili.

23

TAKHT-I-BAHI Ime pomeni vodnjak pod goro (takht - gora, bahi - voda, vodnjak). Budistični samostan , slikovito postavljen na 150 m visok hrib. Najbolje ohranjene ruševine iz gandarskega obdobja, veliko so tudi rekonstruirali. Samostan je deloval od 1. stoletja p.n.š. do 7.stoletja n.š.. Najbolj je cvetel za časa vladarja Kaniške. Najprej vstopimo na dvorišče stup, kjer je nekoč stalo 35 votivnih stup in 30 kapelic z Budinimi kipi. Nekoč so stupe krasili reliefi, kapelice pa so vsebovale velike kipe Bude. Na levi je dvorišče glavne stupe in večih kapelic; na desni so ruševine samostana: celice menihov v dveh nadstropjih, kuhinja in jedilnica. Za glavnim dvoriščem se nahaja dvojna vrsta izb, ki so v spodnjem nadstropju, na pobočju hriba, tiste brez oken so služile za hrambo žita in hrane, tiste, ki se odpirajo na teraso, so služile za meditacijo in študiranje. Po hribu navzgor so ruševine vasi in krasni razgledi na ravnino Mardana. Tu je živela bogata budistična skupnost, samostan ni bil izoliran. BUDIZEM . V 6.stol.p.n.š. je Siddharta Gautama, potem ko je zavrnil tako razkošno prinčevsko življenje kot strogi asketizem, doživel razsvetljenje in postal Buda (Razsvetljeni). Spoznal je štiri plemenite resnice: 1. Vse je trpljenje. 2. Vzrok trpljenja je želja, hrepenenje, navezanost. 3. Trpljenje lahko premagamo, če se odpovemo želji, hrepenenju, navezanosti. 4. Premagamo tako, da hodimo po osmeročleni poti – srednja pot: pravo spoznanje in razumevanje, pravo mišljenje, pravo govorjenje, pravo obnašanje, prava zaposlitev, pravo prizadevanje, prava razsodnost, prava zbranost. Budizem je religija brez Boga, zavrnila je tudi hindujske kaste, svečenike, obrede, dogmo, čudeže in askezo. Budist teži k osvoboditvi iz kroga reinkarancij (samsara), tako da hodi po osmeročleni poti proti razsvetljenju in nirvani. Pri tem najde oporo in zatočišče v treh draguljih: Buda, njegov nauk (dharma) in budistična skupnost (sangha).

24