Oskarjev Pakistan

to je pripeljalo do velikega indijskega upora 1857 . Petmesečni upor je pustil krvave sledi na obeh straneh, zmagali so Britanci: končala se je oblast britanske Vzhodnoindijske družbe, neposredno oblast v Indiji je 1858 prevzela britanska vlada . Britanci so na ozemlju današnjega Pakistana zgradili železnice in obsežen namakalni sistem, s tem so dvignili kmetijstvo in trgovino. 1885 se je prvič zbral Indijski narodni kongres (Gandhi, Nehru) in pričel gibanje za neodvisnost Indije. 1906 so muslimani oblikovali svojo stranko Vseindijsko muslimansko zvezo (Aga Khan, Jinnah), ki se je borila za njihove pravice v bodoči politični ureditvi. Britanska Indija je sodelovala s svojimi vojaki v 1. in 2. svetovni vojni. Po vojnah se je Nehru zavzemal za širšo Indijo, Jinnah pa za ločeno muslimansko državo, Gandhijev glas po sporazumu je bil preglašen. Postalo je jasno, da bo morala neodvisnost priti v dveh državah. Jinnah je to idejo uresničil. Še danes je njegova podoba prisotna povsod v Pakistanu in imenujejo ga Quaid-i-Azam (Ljudski voditelj). 14. avgust 1947 PAKISTAN DOBI NEODVISNOST (Indija 15. avgusta 1947). Meje so potegnili v Veliki Britaniji in razmejitev je bila problematična: Pakistan je bil razdeljen na Zahodni in Vzhodni Pakistan, Kašmir so zajele indijsko-pakistanske vojne in nemiri, v Pandžabu so množične selitve hindujcev in Sikhov ter muslimanov med Indijo in Pakistanom terjale vsaj pol milijona smrtnih žrtev... 1948 SMRT JINNAHA: Ob svoji smrti je imel tri funkcije: generalni guverner Pakistana, predsednik Muslimanske zveze, predsednik Ustavodajne skupščine. 1948 prva indijsko-pakistanska vojna: Posredovali so ZN. 1958 GENERAL AYUB KHAN: Poveljnik pakistanske vojske je z nekrvavim vojaškim udarom prevzel oblast, oklical vojaški režim, počistil s pokvarjenimi politiki in uradniki (6000 oseb je bilo obsojenih)... Prestolnico so preselili iz Karachija v Islamabad (mesto so zgradili na novo kot prestolnico države). Vzpostavil je nov politični sistem: demokracijo. 1965 DRUGA INDIJSKO-PAKISTANSKA VOJNA: Trajala je 17 dni in se končala s pat pozicijo. 1966 je bila podpisana mirovna pogodba.

14