Oskarjeva Južna Afrika

Oskarjeva Južna Afrika

Št. licence 7732092 77-320924

Poslovni center Agencija Oskar t:+ 386 4 2014-333, +386 4 2014-332 f:+ 386 4 2014-331 avio@agencija-oskar.si

POLETITE Z NAMI •prodaja letalskih vozovnic •rezervacije hotelov •individualna potovanja •poslovna potovanja •sejmi in kongresi •vaš poslovni partner

KAZALO

SPLOŠNO O DEŽELI........................................................................................................................4 GEOGRAFIJA.................................................................................................................................................. 5 PODNEBJE. ..................................................................................................................................................... 5 NARAVA IN ŽIVALSTVO............................................................................................................................5 GOSPODARST VO......................................................................................................................................... 6 APARTHEID..................................................................................................................................................... 7 PRAZNIKI......................................................................................................................................................... 7 VARNOST IN PRAKSA ZA POTNIKE.....................................................................................................7 NAJBOLJŠI ČAS ZA POTOVANJE..........................................................................................................8 O JUŽNI AFRIKI – STE VEDELI?...............................................................................................................8 GEOGRAFIJA................................................................................................................................... 9 PODNEBJE..................................................................................................................................... 10 REKE, JEZERA IN VODE................................................................................................................11 PREBIVALSTVO IN DRUŽBA.......................................................................................................12 GOSPODARSTVO. ........................................................................................................................ 14 NARAVNA BOGASTVA.................................................................................................................15 ZGODOVINSKA ČASOVNA PREMICA NAJPOMEMBNEJŠIH DOGODKOV.........................16 ZNAMENITOSTI DEŽELE.............................................................................................................18 JOHANNESBURG.......................................................................................................................................18 SOWETO.........................................................................................................................................................18 PRETORIA......................................................................................................................................................19 ROVOS RAIL IN POSTAJA CAPITAL PARK.......................................................................................20 BLYDE RIVER CANYON............................................................................................................................20 WHITE RIVER................................................................................................................................................20 NARODNI PARK KRUGER.......................................................................................................................21 SAVANSKA FLORA.....................................................................................................................................24 PARK MOKRIŠČ ST. LUCIA.....................................................................................................................25 CAPE TOWN/KAPSTADT........................................................................................................................26 ESWATINI.......................................................................................................................................29 SVEČE IZ ESWATINIJA..............................................................................................................................30 LESOTHO. ...................................................................................................................................... 31 JUŽNOAFRIŠKA VINA..................................................................................................................33 KULINARIKA JUŽNE AFRIKE.......................................................................................................33 JEZIKI IN SPORAZUMEVANJE....................................................................................................34

SPLOŠNO O DEŽELI

URADNO IME: Republika Južna Afrika (Republic of South Africa) POLITIČNI SISTEM: Parlamentarna republika. Predsednik je hkrati vodja države in vlade. KLJUČNI DATUM SODOBNE DRŽAVE: 27. april 1994 (Dan svobode) – prve demokratične volitve po koncu apartheida PRESTOLNICE (tri!): • Pretoria – izvršna oblast • Cape Town – zakonodajna oblast • Bloemfontein – sodna oblast Je ena redkih držav na svetu s tremi prestolnicami. POVRŠINA: 1.221.037 km² (približno 60-krat večja od Slovenije) PREBIVALSTVO: okoli 62 milijonov leta 2024, s projekcijo 65 milijonov v letu 2026. URADNI JEZIKI (11): Zulu, Xhosa, Afrikaans, angleščina, Sepedi, Setswana, Sesotho, Xitsonga, Siswati, Tshivenda, isiNdebele. Angleščina je jezik poslovanja, uprave in turizma. DENARNA ENOTA: Južnoafriški rand (ZAR), 1 EUR = 19,68 ZAR (marec 2026) RELIGIJA: Pretežno krščanstvo, močna tradicionalna afriška duhovna dediščina, islam in hinduizem.

4

GEOGRAFIJA Leži na skrajnem jugu afriške celine.

Oblivata jo dva oceana – Atlantski na zahodu in Indijski na vzhodu. Simbolično se oceana srečata pri Rtu dobrega upanja , dejansko pa se morska tokova združita južneje, pri rtu Agulhas , ki je najjužnejša točka Afrike. Notranjost države sestavlja visoka planota Highveld. Obkroža jo gorovje Drakensberg. Najvišja točka: Mafadi (3.446 m nadmorske višine) Najnižja: morska gladina Pokrajina se spreminja iz polpuščavskih območij zahoda preko savan severovzhoda do sredozemskega juga. PODNEBJE Ima izjemno raznoliko podnebje: • Cape Town – sredozemsko (zimske padavine) • Durban – subtropsko (vlažno, toplo) • Johannesburg – suho, zmerno, na nadmorski višini 1.700 m • Kruger – savansko Letni časi so obrnjeni glede na Evropo. NARAVA IN ŽIVALSTVO Je ena biotsko najbolj raznolikih držav na svetu. Znani koncept: Big Five • lev • leopard • slon • nosorog • afriški bivol Ime izhaja iz časa lova – teh pet živali je bilo najtežje uloviti peš.

5

Krugerjev narodni park je eden največjih v Afriki (velik kot Slovenija). Država ima več kot 3.000 km obale in bogato morsko življenje (kiti, morski psi, pingvini).

GOSPODARSTVO Najbolj industrializirana država Afrike. Naravna bogastva: zlato, diamanti, platina (največje svetovne zaloge), mangan, krom, premog. Johannesburg je nastal zaradi zlate mrzlice leta 1886. Je članica skupine BRICS (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska, Južna Afrika). Turizem je ena ključnih gospodarskih panog. KMETIJSTVO: • vinogradništvo (Cape Winelands)

• agrumi • koruza

• sladkorni trs • govedoreja Južna Afrika je ena največjih izvoznic vina iz Novega sveta. INDUSTRIJA: • rudarstvo • avtomobilska proizvodnja • energetika • finančni sektor • turizem Johannesburg je finančno središče podsaharske Afrike.

6

APARTHEID Apartheid pomeni “ločitev”. Bil je sistem rasne segregacije, uveden leta 1948. Temnopolti večini prebivalstva so bile odvzete politične pravice, gibanje je bilo omejeno, prisilne preselitve pa so razdelile družine in skupnosti. Nelson Mandela je postal simbol sprave. Njegova politika ni temeljila na maščevanju, temveč na spravi. To je ena največjih moralnih zgodb 20. stoletja.

PRAZNIKI 1. januar - Novo leto 21. marec - Dan človekovih pravic 27. april - Dan svobode 1. maj - Praznik dela 16. junij - Dan mladih 9. avgust - Dan žensk 24. september - Dan dediščine 16. december - Dan sprave 25. december - Božič 26. december - Dan dobrote

VARNOST IN PRAKSA ZA POTNIKE Južna Afrika čudovita, a kontrastna država. Pomembno: ne razkazujemo dragocenosti, uporabljamo preverjen prevoz, v mestih se držimo skupine, poslušamo lokalna navodila. Večina turističnih območij je varnih ob običajni previdnosti.

7

NAJBOLJŠI ČAS ZA POTOVANJE Južna Afrika je celoletna destinacija, vendar je najboljši čas za potovanje odvisen od tega, kaj želimo doživeti. Za obisk narodnih parkov in opazovanje divjadi je najprimernejši čas suha zimska sezona, od maja do septembra. Takrat je vegetacija redkejša, vodni viri omejeni, živali pa se zbirajo ob rekah in napajališčih, zato jih lažje opazimo. Temperature so prijetne, jutra in večeri pa so lahko hladnejši. Za obisk Cape Towna in vinorodnih območij je zelo prijetno obdobje od oktobra do aprila, ko je vreme toplo in sončno. Poletni meseci (december – februar) prinašajo najvišje temperature in največ obiskovalcev. Ob vzhodni obali v okolici Durbana je prijetno skoraj vse leto, saj subtropsko podnebje omogoča kopanje tudi v zimskih mesecih. Pomembno je vedeti, da so letni časi obrnjeni glede na Evropo. Južnoafriško poletje traja od decembra do februarja, zima pa od junija do avgusta. Zaradi velikih razdalj in podnebnih razlik je pri načrtovanju potovanja vedno smiselno upoštevati regijo, ki jo obiskujemo. O JUŽNI AFRIKI – STE VEDELI? • Da ima država 11 uradnih jezikov? • Da ima tri prestolnice? • Da je Nelson Mandela preživel 27 let v zaporu? • Da je največji svetovni proizvajalec platine? • Da Johannesburg leži na 1.700 m nadmorske višine? • Da se tukaj nahaja Cradle of Humankind (zibelka civilizacije) – eno najpomembnejših paleoantropoloških najdišč na svetu? • Da rt Agulhas ni Rt dobrega upanja, ampak dejanska najjužnejša točka Afrike?

8

GEOGRAFIJA Južna Afrika leži na skrajnem jugu afriške celine, kjer se stikata Atlantski in Indijski ocean. Njena obala meri več kot 3.000 kilometrov in ponuja izjemno raznolikost – od hladnih in vetrovnih atlantskih obal na zahodu do toplejših subtropskih obal Indijskega oceana na vzhodu. Simbolično se oba oceana srečata pri Rtu dobrega upanja, dejansko pa se morski tokovi združijo južneje, pri rtu Agulhas, ki je najjužnejša točka afriške celine. Ta lega je Južni Afriki že v času velikih pomorskih odkritij dala izjemen strateški pomen. Notranjost države sestavlja visoka planota, imenovana Highveld, ki leži na približno 1.200 do 1.800 metrih nadmorske višine. Na tej planoti stoji tudi Johannesburg. Rob planote se proti vzhodu dviga v gorovje Drakensberg, najvišje gorstvo v državi, kjer se nahaja tudi najvišji vrh Mafadi (3.450 m). Pokrajina Južne Afrike je izredno raznolika. Na zahodu prehaja v polpuščavsko območje Karoo, na severovzhodu v savane, značilne za območje narodnega parka Kruger, na jugu pa najdemo sredozemsko pokrajino z vinogradi in rodovitnimi dolinami okoli Cape Towna. Velike reke, kot sta Oranje in Limpopo, so pomembne naravne meje in vodni vir, vendar Južna Afrika na splošno spada med bolj suhe države. Voda je dragocena dobrina, podnebje pa se med posameznimi regijami močno razlikuje. Geografska raznolikost je ena največjih posebnosti države. Na razmeroma majhnem prostoru lahko doživimo oceane, gore, savano, vinorodne doline in polpuščavo – prav ta raznolikost daje Južni Afriki njen edinstveni značaj.

9

PODNEBJE Podnebje Južne Afrike je izjemno raznoliko in se spreminja glede na regijo, nadmorsko višino in oddaljenost od oceana. Prav zaradi svoje lege med dvema oceanoma in velike notranje planote država nima enotnega podnebnega značaja. Zahodni del države (predvsem območje okoli Cape Towna) ima sredozemsko podnebje. Poletja so topla in suha, zime pa mile in deževne. Padavine so tu skoncentrirane predvsem v zimskih mesecih, kar je v nasprotju z večino preostale države. Vzhodna obala ima subtropsko podnebje. Tam so poletja vroča in vlažna, zime pa tople in prijetne. Zaradi bližine toplega Indijskega oceana je ta del države zelen in rodoviten. Notranjost države, kjer leži Johannesburg, ima zmerno podnebje zaradi višje nadmorske višine. Mesto leži na približno 1.700 metrih nad morjem, zato so temperature prijetnejše, kot bi pričakovali glede na geografsko širino. Poletja so topla z značilnimi popoldanskimi nevihtami, zime pa suhe in hladnejše, z možnostjo jutranje slane. Severovzhod, kjer se nahaja narodni park Kruger, ima tipično savansko podnebje. Poletja so vroča in deževna, zime suhe in tople. Prav suha zimska sezona je najprimernejši čas za opazovanje divjadi, saj se živali zbirajo ob vodnih virih. Južna Afrika je na splošno ena bolj suhih držav, voda pa je pomemben naravni vir. Podnebne razlike so lahko precejšnje, zato je pri potovanju pomembno upoštevati regijo in letni čas. Letni časi so obrnjeni glede na Evropo: ko je pri nas poletje, je v Južni Afriki zima – in obratno.

10

REKE, JEZERA IN VODE Večji del državnega ozemlja je polsušen ali sušen, padavine so neenakomerno razporejene, voda pa je ena najpomembnejših naravnih dobrin. Najdaljša reka v državi je reka Oranje , ki izvira v gorah Lesota in teče proti zahodu, kjer se izliva v Atlantski ocean. Pomembna je za namakanje, hidroenergijo in oskrbo z vodo. Na njenem toku stoji več velikih jezov, ki so ključni za stabilnost oskrbe z vodo. Na severu teče reka Limpopo , ki oblikuje del meje z Bocvano in Zimbabvejem. Ta reka teče proti vzhodu in se izliva v Indijski ocean. Njen pretok je spremenljiv, v obdobjih deževja lahko močno naraste. Veliko rek v notranjosti je sezonskih. To pomeni, da tečejo predvsem v deževnem obdobju, v sušnih mesecih pa lahko povsem presahnejo. Takšne rečne struge so značilne predvsem za polpuščavsko območje Karoo. Naravnih velikih jezer Južna Afrika skoraj nima. Večina večjih vodnih površin so umetna jezera, ki so nastala z gradnjo jezov. Ti so ključni za oskrbo mest, industrije in kmetijstva. Posebno vlogo imajo tudi podtalnice, ki so v nekaterih sušnih delih države edini zanesljiv vir vode. Obalni pas je pod močnim vplivom dveh oceanov. Hladen Benguelski tok ob zahodni obali prinaša suho podnebje in bogata ribolovna območja, medtem ko topli Agulhaški tok ob vzhodni obali ustvarja bolj vlažno in zeleno pokrajino. Voda je v Južni Afriki strateško vprašanje. Obdobja suše niso redkost. Cape Town je bil pred nekaj leti celo blizu t. i. “dnevu nič”, ko bi mestne pipe ostale brez vode. To je pokazalo, kako krhek je vodni sistem v državi. V pokrajini, kjer sta sonce in suša stalna spremljevalca, ima voda poseben pomen – tako gospodarski kot družbeni. Posebno naravno znamenitost predstavljajo tudi slapovi Augrabies na reki Oranje v severnem delu države. V obdobju visokega vodostaja se voda z veliko silo zruši v globoko sotesko in ustvarja mogočen prizor sredi suhe, skoraj puščavske pokrajine. Prav kontrast med vodo in sušo daje tem slapovom poseben značaj. Ob obali ima voda drugačno zgodbo. Hladni Benguelski tok ob zahodni

11

obali ustvarja eno najbogatejših ribolovnih območij na svetu. Tu so doma tjulnji, morski levi in številne vrste rib. Na vzhodni obali, kjer prevladuje topli Agulhaški tok, je morje toplejše, pokrajina bolj zelena, podvodni svet pa raznolik. Južna Afrika je znana po opazovanju kitov ob obali Hermanusa, po kolonijah afriških pingvinov pri Boulders Beachu in po velikih belih morskih psih v okolici Gansbaaija. Tako reka kot ocean v Južni Afriki oblikujeta gospodarstvo, podnebje in način življenja. V deželi, kjer je voda pogosto omejena, ima vsaka kaplja poseben pomen. PREBIVALSTVO IN DRUŽBA Južna Afrika je ena izmed družbeno najbolj raznolikih držav na svetu – etnično, jezikovno, kulturno in versko. To raznolikost pogosto opisujejo z izrazom “Rainbow Nation”, mavrični narod, ki se je uveljavil po letu 1994 in simbolizira sobivanje različnih skupnosti v eni državi. Večino prebivalstva predstavljajo temnopolti Afričani, ki pripadajo različnim etničnim skupinam. Med njimi so največje Zulu, Xhosa, Sotho in Tswana. Vsaka ima svoj jezik, zgodovino in kulturne tradicije. Pomemben del prebivalstva predstavljajo tudi potomci evropskih priseljencev, predvsem nizozemskih (burskih oziroma afrikanskih) in britanskih. Iz nizozemskega vpliva se je razvil jezik afrikaans, ki je danes eden izmed enajstih uradnih jezikov. Posebnost Južne Afrike je tudi skupnost t. i. “Coloured”, prebivalcev mešanega porekla, ki živijo predvsem v okolici Cape Towna. Država ima tudi eno največjih indijskih skupnosti zunaj Indije, predvsem v okolici Durbana – dediščino kolonialnega obdobja, ko so Britanci pripeljali delovno silo iz Indije. V uradni rabi je enajst jezikov, angleščina pa je povezovalni jezik uprave, poslovanja in turizma. Izraz “Rainbow Nation” je po koncu apartheida postal simbol nove države. Nadškof Desmond Tutu ga je uporabil kot podobo za družbo, v kateri različne barve ne izginejo, temveč skupaj ustvarjajo celoto – kot mavrica. Po desetletjih rasne segregacije je bila to vizija sprave in skupne prihodnosti. Nelson Mandela je to idejo utelešal. Po 27 letih zapora ni govoril o

12

maščevanju, temveč o sožitju. Ustanovljena je bila Komisija za resnico in spravo, kjer so žrtve in storilci javno pričali o zločinih preteklosti. Namen ni bil poglabljanje delitev, temveč priznanje bolečine in iskanje poti naprej. Kljub temu Južna Afrika ostaja družba kontrastov. Socialne in prostorske razlike, visoka brezposelnost ter dediščina apartheida so še vedno vidni. Mesta pogosto razkrivajo ostre prehode med modernimi poslovnimi četrtmi in naselji (townshipi), ki so nastali kot posledica nekdanje segregacije. Južna Afrika ni homogena država. Je preplet različnih zgodb in identitet.

13

GOSPODARSTVO Južna Afrika je gospodarsko najrazvitejša država afriške celine. Ustvari približno petino celotnega BDP podsaharske Afrike. Njeno gospodarstvo je raznoliko in temelji predvsem na rudarstvu, industriji ter storitvah. Zgodovinsko jedro gospodarskega razvoja je rudarstvo. Odkritje zlata leta 1886 je povzročilo nastanek Johannesburga, ki je še danes finančno središče države. Južna Afrika ima največjo svetovno zalogo platine, pomembne količine zlata, diamantov, mangana, kroma in premoga. Čeprav rudarstvo danes ne predstavlja več tako velikega deleža gospodarstva kot nekoč, ostaja strateško pomembno in vpliva na celotno strukturo države. Industrija je najrazvitejša v Afriki. Pomembna je avtomobilska proizvodnja, kovinska in kemična industrija ter predelava rudnin. Večja industrijska in pristaniška središča so Johannesburg, Durban, Cape Town in Gqeberha (Port Elizabeth). Južna Afrika je tudi pomembno finančno vozlišče, z razvitim bančnim in zavarovalniškim sistemom. Kmetijstvo predstavlja manjši del BDP, vendar je pomembno za zaposlovanje in izvoz. Država prideluje koruzo, sladkorni trs, agrume in vino. Vinorodna območja okoli Cape Towna sodijo med najpomembnejša na južni polobli, južnoafriška vina pa so cenjena po vsem svetu. Pomemben gospodarski sektor je tudi turizem. Raznolikost pokrajin, narodni parki, vinorodne doline, bogata zgodovina in urbana kultura privabljajo milijone obiskovalcev letno. Južna Afrika je članica skupine BRICS in ostaja ena ključnih gospodarskih sil globalnega juga. Kljub razvitosti država ostaja zaznamovana z velikimi socialnimi razlikami. V zadnjih letih so dodatni izziv tudi energetske težave in načrtovani izpadi elektrike, ki vplivajo na gospodarstvo in vsakdanje življenje.

14

NARAVNA BOGASTVA Južna Afrika je ena od z minerali najbogatejših držav na svetu. Prav naravna bogastva so odločilno oblikovala njen gospodarski razvoj, kolonialno zgodovino in politične napetosti. Največji prelomni trenutek je bilo odkritje diamantov leta 1867 in zlata leta 1886. Zlata mrzlica je povzročila nagel razvoj Johannesburga, ki je iz rudarskega tabora zrasel v največje mesto v državi in danes ostaja finančno središče podsaharske Afrike. Država ima največje svetovne zaloge platine in je med vodilnimi proizvajalkami zlata, diamantov, mangana, kroma in premoga. Rudarstvo je desetletja predstavljalo hrbtenico gospodarstva in še danes ostaja strateško pomembno, čeprav je njegov delež BDP manjši kot v preteklosti. Mineralna bogastva so prinesla razvoj, infrastrukturo in industrijo, hkrati pa so bila tudi vir konfliktov, izkoriščanja in socialnih razlik. Številne napetosti v zgodovini Južne Afrike – od burskih vojn do notranjih delavskih sporov – so bile neposredno ali posredno povezane z nadzorom nad rudniki. Poleg rudnin je država bogata tudi z naravnimi ekosistemi. Ima izjemno biotsko raznovrstnost, več kot dvajset narodnih parkov in eno najbogatejših obalnih ribolovnih območij na svetu. Rodovitne doline na jugu omogočajo vinogradništvo in sadjarstvo, severovzhodne savane pa so dom ene najraznovrstnejših populacij divjadi v Afriki.

15

ZGODOVINSKA ČASOVNA PREMICA NAJPOMEMBNEJŠIH DOGODKOV Pred več kot 3 milijoni let – Zibelka človeštva Območje današnje Južne Afrike je eno najpomembnejših paleontoloških najdišč na svetu. Regija Cradle of Humankind (zibelka civilizacije) je razkrila številne fosile zgodnjih homininov, med njimi skoraj popolno okostje »Little Foot«. Čeprav znamenita Lucy prihaja iz Etiopije, tudi južna Afrika predstavlja eno ključnih območij zgodnje človeške evolucije. Pred dobrimi 2000 leti – San in Khoikhoi Najstarejši zgodovinsko znani prebivalci sta bili ljudstvi San (lovci in nabiralci) ter Khoikhoi (pastirji). Njihove skalne poslikave, ohranjene predvsem v gorovju Drakensberg, pričajo o bogatem duhovnem svetu Z območij osrednje Afrike se proti jugu pomikajo bantujska ljudstva. S seboj prinesejo poljedelstvo, železarstvo in trajnejše naselbine. Iz teh skupnosti izhajajo današnji Zuluji, Xhose, Sotho in druge etnične skupine. 1488 – Pomorska pot okoli Afrike Portugalec Bartolomeu Dias obpluje južni rt Afrike. Regija postane pomembna pomorska točka na poti med Evropo in Azijo. 1652 – Nizozemska naselbina na Rtu Nizozemska vzhodnoindijska družba ustanovi oskrbovalno postajo za ladje na poti proti Indiji. Postojanka preraste v kolonijo. Začne se trajna evropska prisotnost in postopno širjenje v notranjost. 1806 – Britanska oblast Britanci prevzamejo nadzor nad območjem Rta. Uvedejo svoj pravni sistem in angleščino kot upravni jezik. Napetosti med britanskimi oblastmi in burskimi naseljenci (tj. potomci Nizozemcev) se stopnjujejo. 1867–1886 – Diamanti in zlato Odkritje diamantov v Kimberleyju in zlata v Witwatersrandu sproži in dolgi prisotnosti na tem območju. 1.-15. stoletje – Bantujska selitev

16

gospodarski razcvet in množične migracije. Nastane Johannesburg. Rudna bogastva postanejo središče političnih sporov in mednarodnega interesa. 1899–1902 – Druga burska vojna Spopad med Britanci in burskimi republikami zaradi nadzora nad ozemljem in rudniki. Po britanski zmagi je utrjen njihov nadzor nad regijo. 1910 – Južnoafriška unija Ustanovljena je politična enota pod britansko krono, ki združi nekdanje kolonije in burske republike. Politične pravice so v praksi omejene predvsem na belo prebivalstvo. 1948 – Uvedba apartheida Nacionalna stranka uzakoni sistem rasne segregacije. Prebivalstvo je razdeljeno v rasne kategorije, uvedene so stroge omejitve glede bivanja, izobraževanja in politične udeležbe. 1964 – Mandela zaprt Nelson Mandela je obsojen na dosmrtni zapor. Postane simbol globalnega boja proti apartheidu. 1990 – Mandela izpuščen Začne se proces političnih pogajanj o koncu apartheida. Prepovedane organizacije so legalizirane, odpre se pot demokratičnim spremembam. 1994 – Prve demokratične volitve Vsi državljani prvič volijo ne glede na raso. Mandela postane predsednik. Začne se novo obdobje demokratične Južne Afrike in proces sprave. Po letu 1994 – Sodobna Južna Afrika Po prvih demokratičnih volitvah se je država podala na pot politične preobrazbe, sprave in gospodarskega prestrukturiranja. Ustava iz leta 1996 velja za eno najbolj naprednih na svetu in zagotavlja širok nabor človekovih pravic. Južna Afrika je postala pomemben mednarodni akter, članica skupine BRICS in vodilna gospodarska sila afriške celine. Glavni izzivi sodobne države so visoka brezposelnost, socialne razlike, energetska nestabilnost in posledice zgodovinskih neenakosti.

17

ZNAMENITOSTI DEŽELE JOHANNESBURG

Johannesburg leži na planoti Highveld, skoraj 1.750 metrov nad morjem. Nastal je leta 1886, ko so na tem območju odkrili največja zlata nahajališča na svetu. V nekaj letih so tja prišli rudarji, pustolovci, trgovci in sanjači z vseh koncev sveta. Mesto nima tradicionalnega zgodovinskega jedra, ker je nastalo prehitro. Tu so v začetku 20. stoletja proizvajali skoraj polovico svetovnega zlata. Zlato je zgradilo banke, železnice, gledališča in razkošne četrti, a hkrati ustvarilo eno najbolj neenakih družb na svetu. Johannesburg je bil gospodarsko srce države in obenem prizorišče najtrših oblik rasne segregacije. Danes je to sodobno finančno središče Afrike, mesto univerz, umetniških galerij in novih kreativnih četrti, kot je Maboneng, kjer so stare industrijske hale spremenjene v ateljeje, restavracije in oblikovalske prostore. SOWETO Ime Soweto je kratica za South Western Townships – jugozahodna naselja Johannesburga. V času apartheida je oblast sistematično odstranjevala temnopolto prebivalstvo iz središča Johannesburga in ga preseljevala na obrobje. Soweto je postal ogromno delavsko naselje. Hiše so bile majhne, enake, brez infrastrukture in brez pravice do lastništva. Tukaj sta živela tudi Nelson Mandela in Desmond Tutu. Leta 1976 je prišlo do upora v Sowetu (znani Soweto Uprising). Dijaki so se uprli odločitvi, da bi pouk potekal v afrikaanskem jeziku – jeziku zatiralcev. Protest je bil miren, odgovor oblasti pa smrtonosen. Slika umirajočega dečka Hectorja Pietersona, ki ga nosijo skozi ulice, je obšla svet. Apartheid ni bil več notranja zadeva Južne Afrike. Postal je globalna sramota. Danes je Soweto živ in glasen, ulice so polne barv. Tu so restavracije, kulturni centri in spominski kraji.

18

PRETORIA Pretoria leži približno 60 kilometrov severno od Johannesburga in je administrativna prestolnica Južne Afrike. Tu ima sedež večina tujih veleposlaništev. Ustanovili so jo Voortrekkerji, potomci nizozemskih naseljencev, ki so v 19. stoletju zapustili britansko oblast na jugu in se podali v notranjost celine. Mesto je dobilo ime po Andriesu Pretoriusu, burskem voditelju, in postalo središče Transvaalske republike. Tukaj so se pisale pomembne strani burskih vojn. Kasneje so tu oblikovali zakonodajo apartheida. Prav tu je leta 1994 pred Union Buildings prisegel Nelson Mandela kot prvi temnopolti predsednik države. Pretoria je znana po širokih avenijah in drevoredih jakarand, ki spomladi mesto obarvajo vijolično. Vzdušje je mirnejše kot v Johannesburgu, mesto je bolj urejeno. Union Buildings – Stavbe Unije So uradni sedež južnoafriške vlade. Tu potekajo najpomembnejši državni dogodki. Zgrajene so bile leta 1913 po načrtih arhitekta Herberta Bakerja, ki je ustvaril mogočen kompleks iz svetlega peščenjaka. Stavba ni ena sama masa, temveč dve krili, povezani z ukrivljeno kolonado – kot objem, ki simbolizira povezovanje nekdanjih razdeljenih burskih republik. Stojijo na griču Meintjieskop nad Pretorijo. Pred njimi se razprostirajo urejeni vrtovi in široke terase, ki se spuščajo proti mestu. Tukaj stoji tudi velik kip Mandele z razprtimi rokami kot simbol sprave.

19

ROVOS RAIL IN POSTAJA CAPITAL PARK Rovos Rail je prestižna južnoafriška železniška družba, znana po luksuznih turističnih vlakih. Nastala je leta 1989, ko je Rohan Vos uresničil svojo vizijo: obuditi romantiko železniških potovanj. Ponujajo večdnevna potovanja po Južni Afriki in drugih delih Afrike, pri čemer potniki potujejo v obnovljenih zgodovinskih vagonih. Ti so oblikovani kot hotel najvišjega razreda – prostorne kabine (nekatere celo s kadjo!), elegantni jedilni vagoni in znameniti opazovalni vagon na koncu. Pogosto potovanje opisujejo kot eno najbolj prestižnih železniških izkušenj na svetu. Sedež družbe je v Pretoriji, kjer je tudi glavno izhodišče njihovih potovanj. Vlaki Rovos Raila odhajajo iz zasebne železniške postaje Capital Park, kjer imajo tudi delavnice za obnovo zgodovinskih vagonov. BLYDE RIVER CANYON Gre za enega največjih kanjonov na svetu in enega redkih, ki ni suh, temveč zelen. Kanjon je nastajal milijone let, ko je reka Blyde zarezovala svojo pot skozi rdečkaste peščenjake in dolomitne sklade. Dolg je približno 26 kilometrov, globok do 800 metrov, njegove stene pa so porasle z bujno subtropsko vegetacijo. Najbolj prepoznavna podoba so “Three Rondavels” – tri zaobljene skalne tvorbe, ki spominjajo na tradicionalne afriške okrogle koče z lesenim ogrodjem in stožčasto streho. Razgledišče God’s Window pa upraviči svoje ime: ob jasnem vremenu pogled sega čez nižavje Lowvelda vse do meje z Mozambikom. WHITE RIVER White River je manjše mestece v provinci Mpumalanga, obdano s kmetijskimi površinami in subtropskimi nasadi. Ime je dobilo po reki s svetlim odtenkom vode, ki teče skozi območje. Regija je znana po pridelavi tropskega sadja, sladkornega trsa in oreščkov makadamije. Podnebje je tu že občutno toplejše, zrak pa bolj vlažen.

20

NARODNI PARK KRUGER Park nosi ime po Paulu Krugerju, predsedniku nekdanje Transvaalske republike, ki je konec 19. stoletja prepoznal, da je treba hitro izginjajočo divjad zaščititi. Uradno je bil park ustanovljen leta 1898, danes pa se razprostira na skoraj 20.000 kvadratnih kilometrih – približno toliko kot celotna Slovenija. Pokrajina je raznolika: odprta savana, akacijevi gozdovi, suhe rečne struge, občasna mokrišča. Severni del je bolj divji in redkeje obiskan, južni del bolj dostopen in gosteje poseljen z živalmi. Park prečka več velikih rek – Crocodile, Sabie, Olifants. Kruger je znan po “Velikih pet” – lev, slon, nosorog, bivol in leopard. Ta izraz izvira iz časa lova, ko je pomenil pet živali, ki jih je najtežje uloviti. Danes je to simbol safarija. Park skriva še mnogo več: geparde, hijene, žirafe, povodne konje, več kot 500 vrst ptic in nešteto manjših živali. Kruger je del večjega čezmejnega projekta Great Limpopo Transfrontier Park, ki povezuje zaščitena območja Južne Afrike, Mozambika in Zimbabveja. VELIKIH PET Lev (panthera leo) Odrasel samec lahko tehta med 180 in 250 kilogrami, samice nekoliko manj. V naravi lev običajno doseže starost 10 do 14 let, v izjemnih primerih do 16. V ujetništvu lahko živi tudi več kot 20 let. Samice z mladiči živijo v krdelu. Levinje ostajajo skupaj vse življenje, vzgajajo mladiče in skupaj lovijo. Samci pridejo in odidejo. Ko nov samec prevzame krdelo, pogosto ubije mladiče predhodnika. Lov je kolektiven. Samice se razporedijo, obkrožijo čredo in izberejo najšibkejšo žival. Lahko dosežejo hitrost okoli 60 km/h. Afriški slon (loxodonta africana) To je največji kopenski sesalec na svetu. Odrasel samec lahko tehta več kot šest ton. Slon lahko živi 60 ali celo 70 let. Lahko doseže hitrost do 40 km/h. Sloni imajo zelo dober spomin. Zapomnijo si vodne vire, poti in nevarnosti. Živijo v družinah, ki jih vodi najstarejša samica. Vezi med sloni so globoke in dolgotrajne. Samci sčasoma zapustijo družino. To se zgodi v obdobju t. i. mustha, ko naraste njihov testosteron in postanejo bolj dominantni.

21

Beli / Črni nosorog (ceratotherium simum / diceros bicornis) Beli nosorog lahko tehta do dve toni in pol in živi približno štiri desetletja. Široka ustnica je prilagojena paši. Črni nosorog je manjši, z ozko, kljukasto ustnico za listje in grmovje. Nosorog slabo vidi, a zato zelo dobro vonja in sliši. Doseže lahko hitrost okoli 50 kilometrov na uro. Njegov rog je iz keratina (iste beljakovine, ki jo najdemo v naših laseh in nohtih). Zaradi njega so ga skorajda iztrebili. V parkih ga varujejo z orožjem, nadzorom iz zraka in mikročipi. Afriški bivol (syncerus caffer) Odrasel samec lahko tehta skoraj tono. Njegovi rogovi se pri starejših samcih razrastejo v masivno kostno ploščo, ki ščiti lobanjo med spopadi. Lahko živi približno 20 let. Bivoli živijo v čredah. Svoje mladiče vedno varujejo v sredini kroga. Je zelo nepredvidljiva žival in zato je med lovci veljal za eno najnevarnejših živali Afrike. Leopard (panthera pardus) Tehta med 30 in 90 kilogrami, odvisno od spola in okolja. V naravi lahko živi od 12 do 17 let. Velja za izjemno dobrega lovca. V sprintu lahko doseže hitrost skoraj 60 km/h. Je izjemen plezalec. Svoj plen odnese na drevo, kjer ga varno poje stran od levov in hijen. Moč njegove čeljusti in vratnih mišic omogoča, da na veje dvigne tudi antilopo, težjo od njega. Leopard živi sam. Svoj teritorij označuje z vonjem in praskami na drevesih. Samci imajo večja območja, ki se lahko prekrivajo z območji več samic. Živi v savani, gozdovih, skalnatih območjih, celo blizu človeka. Gepard (acinonyx jubatus) V primerjavi z leopardom ima daljše noge in vitkejši trup. Od oči proti gobcu ima črne solzne črte. Je najhitrejši kopenski sesalec na svetu. V nekaj sekundah lahko doseže hitrost med 100 in 110 km/h. Tehta med 35 in 65 kilogrami in v naravi živi približno 10 do 12 let. Je samotar ali živi v manjših skupinah. Gepard lovi podnevi. Izbere mlado ali šibkejšo žival, jo podre s preciznim udarcem in zaduši. Svinja bradavičarka (phacochoerus africanus) Tehta med 50 in 150 kilogrami in lahko živi približno 15 let. Ime izhaja iz kožnih izrastkov – “bradavic” – na obrazu, ki služijo kot zaščita med spopadi. Živi v manjših družinskih skupinah. Ko začuti nevarnost, steče

22

z repom pokonci. Lahko doseže hitrost okoli 50 km/h. Bradavičarke za bivanje pogosto uporabljajo zapuščene brloge drugih živali. V brlog vstopijo vzvratno, da lahko z okli branijo vhod. Prehranjujejo se s

travami, koreninami in gomolji. Impala (aepyceros melampus)

Impala je srednje velika antilopa. Tehta med 40 in 75 kilogrami in lahko živi približno 12 do 15 let. Samci imajo značilne, elegantno ukrivljene rogove. Samice so brez rogov. Impale živijo v čredah. V primeru nevarnosti tečejo in skačejo. Lahko skočijo do 10 metrov v dolžino in skoraj tri metre v višino. Impala je pogost plen levov, leopardov in gepardov. Hijena (crocuta crocuta) Tehta med 45 in 80 kilogrami in lahko živi do 20 let. Njene čeljusti so med najmočnejšimi v živalskem svetu. Lahko zdrobi kost in prebavi skoraj vse – kožo, kite, kostni mozeg. Je čistilka savane. Lahko doseže hitrost do 60 km/h. Hijena plen lovi sama, prehranjuje pa se tudi z mrhovino. Živi v klanih z jasno določeno hierarhijo. Na vrhu so samice. Nilski konj (hippopotamus amphibius) Tehta med 1,5 in 3 tone in lahko živi od 40 do 50 let. Čeprav deluje počasno in okorno, lahko na kopnem doseže hitrost okoli 30 km/h. Je ena od najbolj nevarnih živali Afrike. Nilski konj živi v skupinah v rekah in jezerih. Večino dneva preživi potopljen v vodi, z le očmi in nosnicami nad gladino. Podnevi počivajo v vodi, ponoči pa se odpravijo na kopno, kjer se pasejo tudi več kilometrov stran. Žirafa (giraffa camelopardalis) Žirafa je najvišja kopenska žival na svetu. Odrasli samci lahko presežejo pet metrov višine. Tehta med 800 in 1200 kilogrami in v naravi lahko živi do 25 let. Med tekom lahko doseže hitrost do 55 km/h. Njen dolg vrat ji pomaga doseči listje, ki je drugim živalim nedosegljivo. Njeno srce tehta več kot 10 kilogramov in ustvarja izjemen pritisk, da kri doseže možgane. Ko se skloni k vodi, mora biti previdna, saj je takrat najbolj ranljiva. Žirafe živijo v skupinah brez stroge hierarhije. Samci se za prevlado in pozornost samic med seboj borijo z vratovi.

23

SAVANSKA FLORA Akacija (vachellia / senegalia)

Silhueta akacije je s svojo ploščato krošnjo ena najbolj prepoznavnih podob Afrike. Pred rastlinojedci je zaščitena z dolgimi, ostrimi trni. Če recimo žirafa začne objedati liste, drevo sprosti kemične snovi, ki liste naredijo grenke. Hkrati v zrak pošlje signal sosednjim drevesom, ki začnejo enako reakcijo, še preden žirafa pride do njih. Akacija ima globoke korenine, ki dosežejo podtalnico tudi v sušnih obdobjih. Baobab oz. Kruhovec (adansonia digitata) Masivni baobab lahko živi več kot tisoč let. Njegovo deblo v deževnem obdobju shranjuje vlago, ki jo drevo počasi porablja v obdobjih suše. Njegovi plodovi so bogati z vitaminom C, liste uporabljajo v tradicionalni prehrani in medicini. Mopane (colophospermum mopane) Drevo Mopane tvori cele gozdove v severnih delih Krugerja. Njegovi listi so v obliki metuljevih kril. Prenese visoke temperature in slaba tla. Mopane je pomemben prehranski vir za slone. Na njegovih listih živijo tudi mopane črvi – ličinke moljev, ki so pomemben vir beljakovin za Ob rekah Sabie ali Olifants se pokrajina spremeni. Tam rastejo trstičje, vodne lilije in drevesa, ki potrebujejo stalno vlago. Rečna vegetacija preprečuje erozijo, filtrira vodo in ustvarja zavetje za ribe, ptice, nilske konje in krokodile. Zgodba o savani – kako Umhlaba drži ravnotežje Zuluji pravijo, da je na začetku obstajala le Umhlaba (zemlja) in da je dolgo čakala, preden je dovolila, da po njej hodi življenje. Najprej je poslala travo. Ta je bila potrpežljiva. Ko je prišel ogenj, ni umrla. Skrila se je pod zemljo in vstala, ko je prišel dež. Rekla si je: “Jaz bom hrbtenica.” Potem je Umhlaba ustvarila impalo. Lahkotno, pozorno, vedno pripravljeno na skok. Impala je rekla: “Jaz bom gibanje. Jaz bom srce savane.” Da bi vzpostavila ravnotežje, je Umhlaba ustvarila leva. Ko so se črede impal preveč namnožile, je lev poskrbel, da trava ni bila slone in lokalno prebivalstvo. Vodne lilije in rečne rastline

24

izčrpana. Umhlaba je vedela, da potrebuje tudi nekoga, ki bo za plenilcem počistil, in ustvarila hijeno. Potem je prišel slon – indlovu. Hodil je počasi, a za njim je pokrajina postajala drugačna. Podrl je drevo, da je svetloba padla na tla. Izkopal je vodo, ko je bilo suho. Rekel je: “Jaz bom odprl pot.” Akacija se ni jezila, ko jo je žirafa objedala. Le rekla je: “Jaz bom učila mero.” Baobab pa je stoletja stal in gledal vse, kar se dogajalo. Ni tekmoval in ni hitel. Zulujska modrost pravi, da ko ena vrsta izgine, Umhlaba začuti praznino. Ko izgine lev, trpi trava, ko izgine slon, se gozd zapre. Ko izgine hijena, ostanejo kosti in ko izgine trava, izgine vse. PARK MOKRIŠČ ST. LUCIA Daleč na severovzhodu Južne Afrike, ob Indijskem oceanu, se okoli jezera St. Lucia razprostira svetovno pomemben ekosistem z edinstveno vegetacijo in izjemno bogatim ptičjim svetom. Z združitvijo več naravnih rezervatov je na severni obali province KwaZulu-Natal nastal Greater St. Lucia Wetland Park. Središče tega mokrišča je jezero St. Lucia, največje naravno celinsko jezero v Južni Afriki. Konec osemdesetih let se je južnoafriško rudarsko podjetje potegovalo za pravice do izkopavanja titana na tem območju. 450 okolijskih organizacij z vsega sveta se je borilo proti temu projektu in na koncu uspelo. Leta 1999 je bil 2.500km² velik park razglašen za UNESCO-vo svetovno dediščino. Jezero St. Lucia je dolgo 40 km, široko do 10 km in globoko le 1–2 metra. Razteza se vzporedno z obalo in je od morja ločeno z do 180 m visokim, z gozdom poraščenim pasom sipin. Prek 20 km dolgega kanala je jezero povezano z morjem, kamor se izlivajo reke Imfolozi, Mkuze in Hluhluwe. Tako se v jezeru mešata sladka in slana voda, kar ustvarja idealne življenjske pogoje za ribe in vodne ptice. Ob obali oceana se razteza neskončna peščena plaža.

25

CAPE TOWN/KAPSTADT

Trg Grand Parade Ko je leta 1652 na tem rtu svojo oskrbovalno postajo ustanovila Nizozemska vzhodnoindijska družba, je bil trg pred utrdbo Grad dobrega upanja namenjen vojaškim vajam in paradam. Tukaj so se zbirale kolonialne enote, tu so potekali vojaški pregledi in slovesnosti. Prav zato se je za ta trg uveljavilo ime Grand Parade – velika parada. V 17. in 18. stoletju so na tem mestu potekale javne dražbe sužnjev. Ladje so v Cape Town prinašale ljudi iz Indonezije, Indije, Madagaskarja in vzhodne Afrike. Na tem trgu so jih postavili na dvignjene odre in jih prodajali kupcem v koloniji. Ta boleči del preteklosti je pustil trajen pečat v mestu, saj prav iz teh zgodb izhaja kulturna in etnična raznolikost Cape Towna, ki jo danes srečamo na vsakem koraku. Na severni strani trga stoji mogočna mestna hiša, zgrajena leta 1905 v elegantnem edvardijanskem slogu. Njena svetla kamnita fasada in visok stolp z uro sta hitro postala ena od najbolj prepoznavnih podob mesta. V času, ko ljudje še niso nosili zapestnih ur, je bila prav ura na tem stolpu glavni časomer Cape Towna. Meščani so svoje ure nastavljali po njej, še pomembnejša pa je bila za pomorščake v pristanišču. 11. februarja 1990 je na balkonu mestne hiše stal Nelson Mandela, le nekaj ur po tem, ko je zapustil zapor na Robbenovem otoku. Po sedemindvajsetih letih zaporništva je na tem trgu prvič nagovoril množico ljudi. Tisti trenutek je za mnoge Južnoafričane pomenil začetek novega obdobja. Na istem trgu, kjer so nekoč prodajali ljudi kot lastnino, je stal človek, ki je postal simbol svobode in sprave.

26

Mizasta gora Zaščitni znak Cape Towna je 1087 m visoka Mizasta gora, ki se dviga južno od mestnega središča. Njena planota je pogosto prekrita s plastjo oblakov. Ker se vreme hitro spreminja, se je treba vzpona oziroma vožnje lotiti takoj, ko je gora brez oblakov. Nagrajeni boste z veličastnim razgledom na Kapstadt in Kapski polotok. Gora, sestavljena iz plasti peščenjaka in skrilavca, tvori severni konec Kapskega polotoka. Na vzhodu jo obdaja 1001 m visoki Devil’s Peak, na zahodu pa 669 m visoki Lion’s Head. Na jugu se Mizasta gora nadaljuje kot široka planota in nato strmo pada proti Orange Kloofu, ki se dviga 200 m nad morjem. Na njenem vzhodnem pobočju leži botanični vrt Kirstenbosch, na zahodu pa se nad atlantskimi kopališči dvigajo Twelve Apostles. Mizasta gora ima gorsko podnebje z veliko padavinami (1.400 mm letno). Največ jih pade pozimi med majem in septembrom. Njenih dva tisoč izvirov prispeva k oskrbi Kapstadta z vodo. Posebne podnebne razmere so omogočile izjemno raznolikost rastlin (več kot 2.200 vrst) in živali. Erozija tal, izginjanje domačih rastlin, širjenje tujerodne vegetacije in množični obiskovalci ogrožajo to slikovito goro. V namen zaščite njenega ekosistema je bil ustanovljen Narodni park Mizasta gora, ki poleg gore vključuje tudi celoten Kapski polotok. Od leta 1929 vodi na Mizasto goro žičnica. Kabine se med vožnjo enkrat zavrtijo za 360°. Na goro se je mogoče povzpeti tudi peš. Na voljo je več kot 300 poti različnih težavnosti. Odvisno od izhodišča je treba računati na 3-4 ure hoje. Nekatere poti so zelo strme in ob nenadni megli tudi nevarne. Zemljevid poti dobite v turističnih informacijah, kjer vam poiščejo tudi gorskega vodnika. Pri spodnji postaji žičnice se začne priljubljena pot “Indian Window”, zelo lepa je tudi lažja pot iz botaničnega vrta Kirstenbosch (pribl. 3 ure). Na vrhu sta kavarna in samopostrežna restavracija z razgledno teraso. Tam se začnejo kratke pohodniške poti, na katerih lahko uživate v veličastnih razgledih. Turtle Walk (označen z želvo) traja 5–10 minut, Rock Dassie Walk 10–20 minut, Klipspringer Walk pa 30–45 minut. Ob koncih tedna je Mizasta gora ponoči osvetljena z reflektorji. Najlepši pogled in dobre fotografske motive dobite s ceste proti Signal Hillu.

27

Bo-Kaap Barvite hiše v tej četrti so osvobojeni sužnji začeli barvati v živahne barve kot simbol veselja, dostojanstva in novega začetka. Danes je to ena najbolj prepoznavnih mestnih četrti. Robben Island Le nekaj kilometrov od obale Cape Towna leži nizek, vetroven otok Robben Island. Sem so v preteklosti pošiljali zapornike in bolnike, kasneje politične nasprotnike apartheida. Robben Island je postal eden najbolj znanih zaporov na svetu. Tu so bili zaprti številni borci za svobodo, med njimi tudi Nelson Mandela, ki je v tukajšnjem zaporu preživel osemnajst let svojega življenja. Rt dobrega upanja Rt je stoletja predstavljal rob znanega sveta. Pomorščaki so tukaj zapuščali varne obale in se podajali v neznane oceane. Viharji, močni tokovi in nenadna megla so ta rt naredili za enega najnevarnejših odsekov pomorskih poti. Ko je portugalski pomorščak Bartolomeu Dias leta 1488 prvi obplul ta rt, ga je sprva poimenoval Rt neviht. A portugalski kralj je ime kmalu spremenil v Rt dobrega upanja, ker je pomenil upanje, da se bo odprla morska pot proti Indiji in bogastvom Vzhoda. Rt je postal ključna točka na poti med Evropo in Azijo.

28

ESWATINI Eswatini je ena najmanjših držav na afriški celini. Leži med Južno Afriko na zahodu in Mozambikom na vzhodu. Njegova površina meri približno 17.364 kvadratnih kilometrov, kar pomeni, da je skoraj polovico manjši od Lesota ali Slovenije. V državi živi okoli 1,2 milijona prebivalcev, večinoma pripadnikov ljudstva Swazi. Geografsko je Eswatini razdeljen na štiri naravne pasove. Na zahodu se dvigajo gričevnata in nekoliko višja območja Highvelda. Osrednji del Middleveld je gospodarsko najpomembnejši. Lowveld na vzhodu je nižji, toplejši in bolj suh, z značilno savansko vegetacijo. Ta raznolikost omogoča različne oblike kmetijstva in živinoreje ter ustvarja prehod med gorskim svetom in savano. Zgodovina države sega v 18. stoletje, ko so se Swazi pod vodstvom dinastije Dlamini postopno utrdili kot politična skupnost. V 19. stoletju je kraljestvo utrjevalo svojo avtonomijo med močnejšimi sosedi, predvsem Zuluji in Boerji. Leta 1903 je območje postalo britanski protektorat, a notranja monarhična struktura je ostala ohranjena. Leta 1968 je država postala neodvisna kot Kraljevina Swaziland, leta 2018 pa je kralj Mswati III. uradno spremenil ime v Eswatini, kar pomeni “dežela Swazijev”. Gospodarstvo temelji na kmetijstvu (sladkorni trs, citrusi) in lesni industriji. Sladkor je eden glavnih izvoznih proizvodov. Pomembno vlogo imajo tudi tekstilna proizvodnja, turizem in regionalna trgovina. Nacionalna valuta lilangeni (SZL) je vezana na južnoafriški rand, kar odraža močno gospodarsko povezanost z Južno Afriko. Je ena redkih držav na svetu z absolutno monarhijo. Kralj ima osrednjo izvršilno oblast, imenuje vlado in ima pomembno vlogo pri zakonodajnem procesu. Država ima parlament in institucije, a monarhija ostaja osrednja točka. Tradicionalni sistem poglavarjev ostaja pomemben del lokalne uprave, zlasti pri vprašanjih zemljišč in skupnosti. Vloga kralja in kraljice matere je simbolno zelo pomembna. Kralj predstavlja moč, kontinuiteto naroda ter vojaško in politično avtoriteto, kraljica mati pa predstavlja duhovni center. Predstavlja stabilnost, moralno os in povezanost z zemljo in predniki. Družba je organizirana okoli poglavarjev in lokalnih skupnosti. Zemlja formalno pripada kralju,

29

a jo upravljajo skupnosti. Tradicionalna struktura še vedno določa, kdo ima dostop do zemlje in kako se rešujejo spori. Govedo je tu družbena valuta, simbol statusa in del poročnih pogodb (lobola). Količina goveda ne pomeni le premoženja, pomeni mrežo odnosov. Obredi niso folklora. So mehanizem ohranjanja identitete. Eswatini ohranja močno kulturno identiteto. Obredi, kot sta Umhlanga (Reed Dance) in Incwala (obred prvega sadja), niso zgolj folklorni dogodki, temveč osrednji elementi družbenega in političnega življenja. Umhlanga je eden najbolj znanih obredov. Tisoče mladih žensk prinese trstičje, ki simbolizira zaščito kraljice matere. To je javni izraz čistosti, pripadnosti in povezanosti skupnosti. Gre za utrjevanje kolektivne identitete. Incwala (obred prvega sadja) je povezanje s ciklom narave, z obnovo moči kralja in simbolnim očiščenjem naroda. SVEČE IZ ESWATINIJA Na poti skozi rodovitno dolino Malkerns običajno naredimo kratek postanek v znani obrtni delavnici Swazi Candles, kjer ročno izdelujejo sveče. Obrtniki najprej naredijo osnovno belo svečo, nato jo večkrat potopijo v različne barvne voske. Ko se plast nekoliko ohladi, umetnik z nožem reže, oblikuje in zvija barvne sloje, dokler ne nastane vzorec ali oblika živali. Ta obrt se je tukaj razvila v začetku osemdesetih let, ko so želeli ustvariti delo za lokalne prebivalce in hkrati ponuditi nekaj izvirnega za obiskovalce. Danes v delavnici dela več deset obrtnikov, znani pa so po tem, da vsaka sveča nastane iz enega kosa voska in z veliko potrpežljivosti. Veliko sveč predstavlja afriške živali – slone, žirafe, zebre ali nosoroge. Sveča gori samo v notranjosti, zunanja okrasna lupina pa ostane skoraj nedotaknjena. Tako lahko sveča ostane spomin še dolgo po tem, ko je bila prižgana. Ob delavnici je tudi majhen obrtniški trg, kjer lahko najdemo še druge izdelke iz Eswatinija – od batika do rezbarij iz lesa. Ali ste vedeli , da Eswatini še ni priznal Republike Slovenije? Če se boste tam znašli v težavah, ne boste mogli računati na to, da bodo vedeli kam vas morajo “izgnati”, saj Slovenije ni v njihovih mednarodnih pogodbah.

30

LESOTHO Lesoto je ena redkih držav na svetu, ki je v celoti obdana z drugo državo – z Južno Afriko. Celotno ozemlje leži nad 1.400 metri nad morjem, najvišje točke pa presegajo 3.400 metrov nadmorske višine. Površina države meri približno 30.355 kvadratnih kilometrov, kar je primerljivo z velikostjo Belgije ali približno 1,5x velikosti Slovenije. V njej živi okoli 2,3 milijona prebivalcev, večinoma pripadnikov ljudstva Basotho. Zahodni del države je nekoliko nižji in bolj poseljen, medtem ko vzhod zaznamujejo visoke planote in del gorovja Maloti, ki je del širšega sistema Drakensberg. Teren je razgiban, ceste so pogosto ovinkaste in gorske, številne vasi so dostopne le po makadamskih poteh ali celo peš oziroma s konji. Zaradi nadmorske višine so zime hladne, temperature se lahko spustijo pod ničlo, sneg pa ni redek pojav. Poletja so milejša, a z močnimi nevihtami. Zgodovina Lesota je tesno povezana z njegovimi geografskimi danostmi. V 19. stoletju je kralj Moshoeshoe I. združil različne Sotho skupine in jih umaknil v gorski svet, da bi se zaščitil pred napadi in širjenjem Burov. Gorski masivi so postali naravna obramba. Leta 1868 je Lesoto postal britanski protektorat, poimenovan Basutoland, in leta 1966 dosegel neodvisnost kot Kraljevina Lesoto. Lesoto je ustavna monarhija. Kralj ima predvsem simbolno in povezovalno vlogo, medtem ko izvršno oblast vodi vlada. Gospodarstvo je omejeno zaradi razgibanega terena in pomanjkanja večjih naravnih virov. Kmetijstvo je pretežno samooskrbno. Pridelujejo koruzo in sir, ukvarjajo pa se tudi z živinorejo. Pomemben vir prihodkov sta tudi tekstilna industrija, ki izvaža predvsem na ameriški trg, in voda. Projekt Lesotho Highlands Water Project je eden največjih infrastrukturnih projektov v regiji. S sistemom jezov in predorov Lesoto izvaža vodo v Južno Afriko in hkrati proizvaja hidroelektrično energijo. Voda je ena ključnih strateških dobrin države. Kultura ljudstva Basotho je močno povezana z gorami. Tradicionalne odeje, ki jih pogosto nosijo kot plašče, niso zgolj simbol, temveč praktična zaščita pred hladnim podnebjem. Značilni stožčasti klobuk mokorotlo, upodobljen tudi na državnem grbu, posnema obliko ene izmed značilnih gorskih formacij. Konji in osli so še vedno pomembno

31