Oskarjeva Južna Afrika

izčrpana. Umhlaba je vedela, da potrebuje tudi nekoga, ki bo za plenilcem počistil, in ustvarila hijeno. Potem je prišel slon – indlovu. Hodil je počasi, a za njim je pokrajina postajala drugačna. Podrl je drevo, da je svetloba padla na tla. Izkopal je vodo, ko je bilo suho. Rekel je: “Jaz bom odprl pot.” Akacija se ni jezila, ko jo je žirafa objedala. Le rekla je: “Jaz bom učila mero.” Baobab pa je stoletja stal in gledal vse, kar se dogajalo. Ni tekmoval in ni hitel. Zulujska modrost pravi, da ko ena vrsta izgine, Umhlaba začuti praznino. Ko izgine lev, trpi trava, ko izgine slon, se gozd zapre. Ko izgine hijena, ostanejo kosti in ko izgine trava, izgine vse. PARK MOKRIŠČ ST. LUCIA Daleč na severovzhodu Južne Afrike, ob Indijskem oceanu, se okoli jezera St. Lucia razprostira svetovno pomemben ekosistem z edinstveno vegetacijo in izjemno bogatim ptičjim svetom. Z združitvijo več naravnih rezervatov je na severni obali province KwaZulu-Natal nastal Greater St. Lucia Wetland Park. Središče tega mokrišča je jezero St. Lucia, največje naravno celinsko jezero v Južni Afriki. Konec osemdesetih let se je južnoafriško rudarsko podjetje potegovalo za pravice do izkopavanja titana na tem območju. 450 okolijskih organizacij z vsega sveta se je borilo proti temu projektu in na koncu uspelo. Leta 1999 je bil 2.500km² velik park razglašen za UNESCO-vo svetovno dediščino. Jezero St. Lucia je dolgo 40 km, široko do 10 km in globoko le 1–2 metra. Razteza se vzporedno z obalo in je od morja ločeno z do 180 m visokim, z gozdom poraščenim pasom sipin. Prek 20 km dolgega kanala je jezero povezano z morjem, kamor se izlivajo reke Imfolozi, Mkuze in Hluhluwe. Tako se v jezeru mešata sladka in slana voda, kar ustvarja idealne življenjske pogoje za ribe in vodne ptice. Ob obali oceana se razteza neskončna peščena plaža.

25