Oskarjeva Tajska

Animated publication

Oskarjeva

Tajska

04 201 43 38/39 info@agencija-oskar.si www.agencija-oskar.si

Agencija Oskar, d.o.o. Zasavska cesta 45 d SI-4000 Kranj

KAZALO OSKARJEVA .................................................................................................................................1 TAJSKA............................................................................................................................................. 1 KAZALO. .......................................................................................................................................... 3 SPLOŠNO O DEŽELI........................................................................................................................4 O TAJSKI - STE VEDELI ?...............................................................................................................10 KRATKA ZGODOVINA..................................................................................................................12 BUDIZEM. ...................................................................................................................................... 18 BELEŽKE......................................................................................................................................... 21 BANGKOK. .....................................................................................................................................22 PLAVAJOČA TRŽNICA DAMNOEN...................................................................................................25 AYUT THAYA.................................................................................................................................................26 CHIANG MAI..................................................................................................................................27 KO LANTA......................................................................................................................................29 KO SAMUI......................................................................................................................................30 HRANA IN PIJAČA.........................................................................................................................31 MINI SLOVARČEK.........................................................................................................................33 BELEŽKE.........................................................................................................................................36

SPLOŠNO O DEŽELI URADNO IME DRŽAVE: Kraljevina Tajska . USTANOVITEV: Leta 1238 ustanovijo Sukhotajsko kraljestvo, kar velja za začetek kraljevine Tajske. DRŽAVNA UREDITEV: ustavna monarhija od leta 1932. RAZDELITEV: 77 provinc. GLAVNO MESTO: Bangkok. KRALJ: Bhumibol Adulaydej (od 1946). MINISTRSKA PREDSEDNICA: Yingluck Shinawatra (od 2011). PRAVNI SISTEM: civilno pravo, splošna volilna pravica za državljane nad 18 let. ZASTAVA: Sestavljena je iz petih podolžnih barvnih pasov: rdeč, bel, moder (dvojna širina), bel, rdeč. Rdeča barva simbolizira narod. Bela barva simbolizira budizem. Modra barva simbolizira kraljevino. DENARNA ENOTA: baht (B), 1 eur znaša približno 39 tajskih bahtov. POVRŠINA: 513.120 km² (za 25 Slovenij). MEJNE DRŽAVE: Mjanmar (Burma), Laos, Kambodža, Malezija. Državna meja je dolga 4.863 km. PREBIVALSTVO: 67 milijonov prebivalcev . Rodnost je 1,6 otrok / žensko. Srednja starost je 34 let. Pričakovana življenjska doba je 74 let. Urbanizacija je 34%. Daleč največje mesto je Bangkok, ki ima 8 milijonov prebivalcev. NARODNA PRIPADNOST: 75% Tajci, 14% Kitajci, 4% Malajci, 7% drugi (narodne manjšine, med njimi so najizrazitejša gorska plemena na severu Tajske). VERSKA PRIPADNOST: 94,6% budisti, 4,6% muslimani, 0,7% kristjani, 0,1% drugi. URADNI JEZIK: Tajski jezik. Angleščina je drugi jezik sporazumevanja tajske elite. Etnični jeziki narodnih manjšin. PISMENOST: 92%. GEOGRAFIJA: Tajska leži na Indokitajskem polotoku med Andamanskim morjem Indijskega oceana in Tajskim zalivom Južnokitajskega morja. Ima 3.219 km obale. Tajska je zelo razpotegnjena

4

država, od severa do juga meri kar 1.650 km. Nenavadna oblika države spominja na slonjo glavo. Ima razgiban relief, sever, zahod in jug države so gorati, osrednji del je ravninski, na vzhodu se širi nizka planota. Najvišja točka: gora Doi Inthanon 2.565 m. Najnižja točka: 0 m, morska obala. POKRAJINE: 4 zelo različne pokrajine: 1. Severna Tajska: To je gorata regija, gorske verige se vlečejo v smeri od severa proti jugu vzdolž mjanmarske meje vse na Malajski polotok. Med gorskimi verigami se vlečejo rečne doline in strme soteske. Večje reke so Nan, Ping, Wan in Yom. Tu je tropsko savansko podnebje, vendar so zaradi visoke nadmorske višine nekoliko nižje temperature. Gorata pobočja so gozdnata, v dolinah gojijo riž in sadje. Številna gorska plemena sobivajo s prevladujočo tajsko družbo. 2. Severovzhodna Tajska: Leži ob meji z Laosom. Sestavljata jo pokrajina Isan in planota Korat. To je ravna pokrajina s slabo prstjo in majhno količino padavin, zato je precej nerodovitna. Z namakanjem so ustvarili riževa polja, vendar gojijo riž slabše kakovosti, t.i. ‚‘lepljivi riž‘‘. Zaradi dobrih pogojev za rast murv je tu razvita svilena industrija. V tej najrevnejši pokrajini živijo tradicionalne kmetijske skupnosti. 3. Osrednja ravnina: Široka ravnina porečja reke Chao Phraya je srce Tajske. Tropsko podnebje in veliko rek so ustvarili rodovitno pokrajino, ki je omogočila naselitev že davno v zgodovini. Tajska kraljestva so vedno temeljila na gojenju riža in zunanji trgovini, zato so se prestolnice selile ob glavni reki. V njeni delti leži današnje glavno mesto Bangkok. To je najbolj gosto naseljena tajska regija in gospodarsko najmočnejša. 4. Južna Tajska: Kopenska ožina Kra Isthmus povezuje Malajski polotok južne Tajske z Osrednjo ravnino. Malajski polotok ima precej hribovito notranjost z deževnim tropskim gozdom, ob obalah najdemo gozdove mangrov. Širijo se plantaže kavčukovcev (pridobivanje gume) in palm (pridobivanje palmovega olja). Ukvarjajo se z ribolovom ter gojenjem in izvozom rakcev. Malajski polotok obdajata Andamansko morje na zahodu in Tajski zaliv na vzhodu, ki se ponašata s turkizno modrimi zalivi, dramatičnimi apnenčastimi otoki in koralnimi grebeni. Največji tajski otoki so Phuket, Chang in Samui. V južni Tajski je prisotna malajska muslimanska kultura.

5

REKE: Tajske reke so zelo spoštovane, njim na čast priredijo tudi letni festival Loy Krathong. Najpomembnejši reki sta Chao Phraya , glavna reka Tajske, in Mekong , glavna reke JV Azije. Omogočata namakanje polj in gojenje riža, transport ljudi in tovora po svojih obsežnih rečnih sistemih, pritokih in kanalih ter pridobivanje električne energije s številnimi jezovi. PODNEBJE: Tajska ima tropsko monsunsko podnebje. Arabska beseda mawsim pomeni letni čas. Označuje vetrova, ki sta značilna za glavna letna časa, ne pa deževje, čeprav poletni monsun res prinese deževje. V zimskem monsunu (nov.-mar.) pihajo vetrovi iz SV, suh in hladen zrak iz Osrednje Azije prinaša sušo. V poletnem monsunu (jun.- okt.) pihajo vetrovi iz JZ, topel in vlažen zrak iznad Indijskega oceana prinaša toplo in deževno obdobje. Med suhim in deževnim obdobjem je obdobje vročine (mar.-maj), ko so temperature najvišje. Povprečna letna najnižja temperatura je 19°C, povprečna letna najvišja temperatura je 38°C. Vlaga se giblje med 66% in 83%. GOSPODARSTVO: Tajska ima dobro razvito infrastrukturo, svobodno tržno gospodarstvo, dobro investicijsko politiko in velik izvoz. Dejansko je izvoz tisti, ki poganja tajsko gospodarstvo, saj prispeva kar 70% k državnemu BDP. Danes je Tajska na prehodu iz države v razvoju v razvito državo. Ima drugo največje gospodarstvo v JV Aziji, takoj za Indonezijo. Je ustanovna članica Zveze držav JV Azije – ASEAN in eden izmed ‘‘azijskih tigrov‘‘. BDP: 650 milijard USD (leta 2012). Rast BDP: 5,6%. BDP per capita : 10.000 USD (Slovenija: 29.000 USD). SESTAVA BDP: 44% storitve, 43% industrija, 13% kmetijstvo. NARAVNA BOGASTVA: volfram (2. največje nahajališče na svetu), kositer (3. največje nahajališče na svetu), tantal, svinec, fluor, guma, zemeljski plin, lignit, dragi kamni, les, ribe in obdelovalna zemlja. KMETIJSTVO: Tajska ima 28% ozemlja, primernega za kmetijstvo, namakajo 64.000 km². Tajski kmetje so odvisni od monsuna. Glavni pridelek je riž, ki je dal deželi vzdevek‚‘azijska skleda riža‘‘. Pridelki: riž, sladkorni trs, maniok, koruza, soja, kokos, guma, sadje (banane, mango, kokos, ananas, papaja, liči, rambutan, durian, pomelo, jackfruit, dragon fruit) in zelenjava.

6

Živinoreja: govedoreja, vodni bivoli, svinjereja, perutninarstvo; ribolov, gojenje morskih rakcev. INDUSTRIJA: avtomobilska, tekstilna, prehrambena, tobačna, cement, nakit, električni aparati, računalniški in elektronski deli, pohištvo, plastika; turizem. Avtomobilska industrija je največja, prispeva 15% k BDP, Tajska je največji proizvajalec avtomobilov med državami ASEAN, še zlasti po proizvodnji poltovornjakov. Največji družbi sta Toyota in Isuzu. Izvoz: oblačila in obutev, riž in morska hrana, guma, nakit, avtomobili, električne naprave, strojna oprema, računalniški in elektronski deli; največ v ZDA, Kitajsko, Japonsko, Hongkong, Singapur, Malezijo in Indonezijo. Uvoz: nafta, surovi materiali, potrošniški materiali; največ iz Kitajske, Japonske, ZDA, ZAE, Malezije in Južne Koreje. Okoljevarstveni problemi: sekanje gozdov, erozija prsti, onesnaženje zraka zaradi industrije in avtomobilov, onesnaženje voda zaradi kanalizacije, kmetijskih in industrijskih odplak; ogroženo živalstvo. Naravne katastrofe: poplave, suše, pogrezanje zemlje na območju Bangkoka zaradi upadanja podtalnice.

7

PRAZNIKI: • 1. januar – zahodnjaško novo leto • februarja ob polni luni – Makha Bucha , čaščenje Bude in zbiranje verskih zaslug • 6. april – dan dinastije Čakri • 13.-15. april – Songkran , tajsko novo leto • 1. maj – praznik dela • 5. maj – dan kronanja kralja Bhumibola • začetek maja – kraljevi orni obred • maja ob polni luni – Visakha Bucha , Budino rojstvo, razsvetljenje in vstop v nirvano • julija ob polni luni – Asanha Bucha , Budina prva pridiga prvim petim učencem; in Khao Phansa , začetek trimesečnega budističnega posta

• 12. avgust – rojstni dan kraljice Sirikit • 23. oktober – Čulalongkornov dan • 5. december – rojstni dan kralja Bhumibola • 10. december – dan ustave • 31. december – zahodnjaško silvestrovo

8

FESTIVALI: • Songkran: tradicionalno tajsko novo leto ob koncu vročega obdobja praznujejo s polivanjem z vodo, ljudje očistijo svoje domove in sprejemajo novoletne zaobljube, v templjih se odvijajo procesije Budinih podob in obredi, mlajši izkažejo čast starejšim, tako da poškropijo vodo po njihovih dlaneh, po ulicah pa se razvijejo prave bitke polivanja z vodo; • Budistični post: trimesečno deževno obdobje od julija do oktobra je obdobje razmišljanja, meditacije in zbiranja zaslug, tradicionalno je bilo to obdobje, ko so fantje vstopili v meništvo, ob koncu verniki darujejo menihom nove meniške halje; • Loy Krathong: festival luči ob novembrski polni luni, verniki spuščajo po rekah male košarice s cvetjem in svečami, da se zahvalijo boginji vode za namakanje in transport ter se priporočajo za naprej, hkrati si zaželijo tudi, da voda odnese vse slabo preteklega leta in prinese vse dobro v prihajajočem letu, v večerno nebo spuščajo tipične tajske lampijone.

9

O TAJSKI - STE VEDELI ? • da je Tajska edina dežela JV Azije, ki ni bila nikoli kolonizirana s strani evropskih sil, saj so kralji pravočasno sklenili trgovske pogodbe, ki so tujcem omogočile prosto trgovanje in se odrekli delu ozemlja v zameno za neodvisnost… • da je kralj Bhumibol najdaljši vladajoči monarh na svetu, vlada že od leta 1946… • da tajska identiteta temelji na kraljevini in budizmu , ki uživata najvišje spoštovanje na Tajskem, kakršnakoli razžalitev pa lahko vodi v zapor… • da ima prestolnica Tajske najdaljše ime na svetu , sestavlja ga kar 43 zlogov iz starih palijskih in sanskrtskih besed, skrajšana različica je Krung Thep Maha Nakhon ali Mesto angelov veliko mesto; danes služi kot ceremonialno ime, saj je uradno ime prestolnice Bangkok… • da je nacionalni simbol Tajske slon , saj je skozi zgodovino služil v mnogo različnih vlogah (bojni slon v vojski, drvar v gozdarstvu, kraljevo prevozno sredstvo, domača žival, hindujski bog in sveta žival v budizmu…), beli sloni pa so pripadali kralju (nekdanja siamska zastava je nosila belega slona na rdeči podlagi), danes so divji sloni ogrožena in zaščitena vrsta… • da siamska mačka izvira s Tajske, kjer ji pravijo »mesečev diamant«, kratkodlaka bela mačka s temno obarvanim obrazom, ušesi, tačkami in repom ter modrimi očmi velja za izjemno inteligentno in družabno med mačkami… • da so orhideje tajske najznamenitejše rože, saj poznajo kar 1300 vrst orhidej, ki jih cenijo zaradi lepote, pojavljajo se v logotipih po vsej deželi; zaradi nezakonitega nabiranja jih je v naravi čedalje manj, zato so ustanovili farme orhidej in na milijone jih izvozijo po vsem svetu…

10

• da velja juha iz ptičjega gnezda za cenjeno in redko kulinarično specialiteto z lastnostmi afrodiziaka, pripravijo jo iz gnezda hudournika, filipinske salange ali morske lastovice; ta gnezda so spletena s slino, zato se s kuhanjem spremenijo v gladke, špagetom podobne štrene; gnezda v obmorskih pečinah varujejo oboroženi stražarji, za pobiranje pa je potrebno vladno dovoljenje… • da je Tajska »Dežela nasmehov« , najpomembnejši vrlini sta mirnost in strpnost, otroke že od malega učijo, da govorijo tiho, ne kritizirajo in se izogibajo sporom, zato toliko nasmeškov… • da Tajci pravijo, da pri nobeni dejavnosti ne sme manjkati sanuk ali užitek , pa naj gre za učenje, delo, hrano, zabavo, karkoli, povsod mora biti določena mera užitka… • da je Tajski trg poltovornjakov drugi največji na svetu, takoj za ZDA… • da so Tajci izjemno vraževerni, le redki ne nosijo amuleta za zaščito ali srečo, amulete prodajajo na posebnih tržnicah, so neštetih oblik in motivov, so tako pomembni, da obstajajo celo revije za to področje … • da poznajo na Tajskem obredno tetoviranje telesa, to je starodaven hinduistično-budistični običaj, tovrstne tetovaže so močni talismani pred slabimi silami in zli duhovi… • da izvirajo ribiške hlače ali »fišermenke« s Tajske, dejansko so jih nosili tajski ribiči, danes pa so se razširile daleč po Aziji in po svetu, priljubljene so zlasti med popotniki in nosečnicami, saj gre za zelo udobne in zelo široke hlače, ki se jih preveže v pasu, odvečno blago pa zaviha čez, zato ena velikost ustreza vsem tipom ljudi… • da beseda »tai« pomeni svoboden, Tajci so torej »svobodni« in Tajska je »dežela svobodnih«…

11

KRATKA ZGODOVINA Zgodovina Tajske zajema preteklost pokrajine v JV Aziji in ne zgodovinski razvoj enega naroda. Ta pokrajina leži na Indokitajskem polotoku, med Indijo in Kitajsko, med civilizacijama, ki sta izoblikovali kulturo tega prostora. Skozi stoletja so se v tej pokrajini naselila številna ljudstva, zadnji so bili Tajci, ki so prišli iz južne Kitajske v 1. tisočletju. V 8. stoletju so poselili visoko ležeče doline severnega Indokitajskega polotoka in se ukvarjali s kmetijstvom, lovom in trgovino. Do 12. stoletja je tajsko prebivalstvo močno naraslo na območju današnje Tajske, takrat pod monsko in kmersko oblastjo. Zaton njihovih kraljestev je omogočil dvig Tajcev na Osrednji ravnini in ustanovili so prva kraljestva: Lanna, Sukhotai in Ayutthaya. Kmeri so Tajce poimenovali Siam in to ime se je obdržalo vse do leta 1939, ko so spremenili ime v kraljevino Tajsko. Predzgodovinska Tajska je do nedavnega veljala za kulturno zaostalo, pred kratkim pa so na SV dežele odkrili najzgodnejše sledi kmetijstva in kovinarstva v JV Aziji. 3500 – 500 p.n.š. kultura Ban Chiang: gojenje riža; bronasto orožje, orodje in nakit ter lončenina kažejo visoko raven umetniškega in tehničnega znanja; jamske in skalnate poslikave v Pha Taem. 3. stol. p.n.š. prihod budizma: v prvih stoletjih p.n.š. so prihajali hindujski in budistični misijonarji iz Indije in Šri Lanke. 6. – 11. stol. kraljestvo Dvaravati: To kraljestvo na Osrednji ravnini so osnovali Moni, imeli so več mestnih državic, središče je bil Nakhon Pathom. Znani so bili po kamnoseštvu. Trgovali so s sosednjimi državami. Kaže se indijski vpliv v religiji in materialni kulturi. Prevzeli so budizem. Premagali so jih Kmeri. 7. – 13. stol. kraljestvo Šrividžaja: To kraljestvo se je iz Sumatre razširilo na Malajski polotok. To je bil najpomembnejši trgovski imperij stare JV Azije, kontrolirali so pomorske poti med Indijskim oceanom in Južnokitajskim morjem. Hinduizem se je umaknil budizmu, na jugu pa je prevladal islam, ki so ga prinesli arabski trgovci. Premagala jih je indijska dinastija Čola .

12

9. - 13. stol. Kmerski imperij: Razširil se je iz Kambodže, prestolnica je bila Angkor. Ustanavljali so nova mesta in gradili ceste med njimi. Da so pokazali svojo oblast, so gradili templje v kmerskem slogu po vsem imperiju. V religiji so prakticirali tako hinduizem kot budizem. 1238 - 1438 KRALJESTVO SUKHOTHAI: Prvo pomembnejše kraljestvo Tajcev se šteje za začetek kraljevine Tajske, ki obstaja še danes. Zraslo je ob reki Yom okoli mesta Sukhothai. Kralj Si Intharathit je premagal in izgnal Kmere ter zavladal osvojenemu ozemlju. Sestavljeno je bilo iz več mestnih državic. Uveljavil se je theravadski budizem. Umetnost in kultura sta dosegli vrhunec. Pojavile so se prve Budine podobe iz brona. Keramična obrt je izvažala svoje cenjene izdelke po vsej Aziji, najbolj znan je bil bledo zelen celadon. Nekdanja prestolnica je danes zgodovinski park Sukhothai in na Unescovem seznamu Svetovne kulturne dediščine. 1259 - 1775 KRALJESTVO LANNA: Leta 1259 je kralj Mengraj ustanovil kraljestvo Lanna na severu dežele, tako da je združil tamkajšnje kneževine. Prestolnica je postal Chiang Mai. Zlato dobo so dosegli v 14. in 15. stoletju. Utrdili so theravadski budizem. Razvili so lannsko umetnost, za katero so značilne lesne rezbarije in bronasti kipi. Sredi 16. stoletja je kraljestvo postalo žrtev bojev med Burmanci in Ayutthayo. Burmanci so prevzeli oblast za 200 let. Leta 1775 je kralj Taksin iz Thonburija osvojil ozemlje kraljestva Lanna in ga razbil v več manjših vazalnih državic, ena izmed njih je bil tudi Chiang Mai, ki je užival neodvisnost še dobro stoletje. 1351 - 1767 KRALJESTVO AYUTTHAYA: Dvignilo se je ob reki Chao Phraya in postalo najmogočnejše kraljestvo v Siamu. V 416 letih se je izmenjalo 36 kraljev in bilo 70 vojn. Osvojili so ogromno ozemlje in imeli močno oblast. Obogateli so z dobičkonosno mednarodno trgovino, izvažali so les, živalske kože, riž. Svoje bogastvo so razkazovali z gradnjo veličastnih templjev, razkošnih palač in čudovitih bark. Prestolnica je bila znana kot‚‘Vzhodne Benetke‘‘. V Siam so prvič spustili tujce, prihajali so trgovci, misijonarji in pustolovci z vseh koncev sveta. Prvi so bili Portugalci, sledili so Nizozemci, Angleži, Francozi, Japonci, Perzijci… Kljub misijonarjenju tujcev je religija Tajcev ostal budizem. V umetnosti so bili vešči obdelovalci lesa, mojstrski oblikovalci zlata, ustvarili so prve freske. Njihovi sovražniki so bili Burmanci, s katerimi so bili več

13

vojn. Po letih spopadov so Burmanci leta 1767 opustošili prestolnico in kraljestvo je propadlo. 1768 – 1782 kralj Taksin: Po opustošenju Ayutthaye je general Taksin osnoval novo prestolnico Thon Buri na zahodnem bregu reke Chao Phraya in se oklical za kralja, Siam se je znova uveljavil kot območna sila. 1782 – 1851 zgodnja dinastija Čakri: Leta 1782 sta dva generala izpeljala državni udar in usmrtila kralja Taksina, eden izmed njiju je postal kralj Rama I. in osnoval dinastijo Čakri, ki še danes vlada Tajski. Zgradil je novo prestolnico, Krung Thep (Mesto angelov, kasnejši Bangkok). Vladavine Rame I., II. in III. so bile obdobje stabilnosti. Kralji so z vojnami širili ozemlje v Laos in Kambodžo, dvignili so narodno zavest, obnovili kmetijstvo in utrdili budizem. 1851 – 1868 kralj Mongkut ali Rama IV.: Preden je zasedel prestol je potoval po svetu in preživel 27 let kot menih v budističnem samostanu. Moderniziral je Siam in ga odprl tuji trgovini in tujemu vplivu. Zagovarjal je idejo o materialnem napredku, da bodo s prevzemom zahodnih tehnologij in svobodno trgovino omogočili gospodarski razvoj. Z Bowringovim sporazumom je omogočil Britancem svobodno trgovanje. 1868 – 1910 kralj Čulalongkorn ali Rama V.: Najimenitnejši kralj dinastije Čakri. Nadaljeval je modernizacijo Siama in izpeljal številne reforme (finančne, pravne, administrativne, agrarne, odpravil je suženjstvo in davek v obliki dela, uvedel moderne šole…). S trgovskimi pogodbami in politiko je uspešno zadrževal kolonialne sile, vendar jim je moral prepustiti del Burme, Laosa, Kambodže in malajskih držav v zameno za neodvisnost Siama. Zato ni bil nikoli koloniziran in je služil kot tampon cona med britansko Burmo in francosko Indokino. Najbolj revolucionaren tajski kralj si je prislužil častni naziv Veliki. Njegov pogreb je bil veličasten državni dogodek in še danes se » očeta naroda« spominjajo na državni praznik 23. oktobra – Čulalongkornov dan. 1. svetovna vojna: Tajska se je borila na strani zaveznikov. 1932 revolucija : Mladi vojaški oficirji in uradniki so organizirali nekrvavo revolucijo, ki je končala absolutno monarhijo in vodila v ustanovitev ustavne monarhije.

14

1939 sprememba imena: Kraljevina Siam uradno postane kraljevina Tajska. 2. svetovna vojna: Tajska je bila zaveznica Japonske. Upali so, da bodo dobili nazaj ozemlje Laosa in Kambodže, ki ga je kolonizirala Francija. 1946 kralj Bhumibol ali Rama IX.: Kralja Mahidola ubijejo v čudnih okoliščinah, njegov brat Bhumibol zavlada kot kralj Rama IX.. 1954 zaveznica ZDA: Tajska je zaradi strahu pred komunizmom postala zaveznica ZDA. Svoje vojake je poslala tako v Korejo kot kasneje v Vietnam in se borila na strani ZDA. Svoje ozemlje je dala na razpolago ameriškim silam. V zameno je dobila ugodne gospodarske pogodbe. 1959 Sarit Thanarat: S prevratom postane premier in podvrže državo vojaški diktaturi. Odpravi ustavo, razreši parlament in prepove politične stranke. 1969 ASEAN : Tajska je bila ustanovna članica geopolitične in gospodarske Zveze držav JV Azije – ASEAN. Zveza šteje danes 10 držav, prizadevajo si za gospodarski in družbeni razvoj, politično neodvisnost in regionalni mir. 1973-76 nemirno obdobje: Opozicijska skupina levičarskih aktivistov je organizirala študentske demonstracije, pridružili so se jim kmetje in delavci, organizirali so politične shode. Leta 1973 je vojska zatrla študentske demonstracije v Bangkoku z orožjem – ‚‘pokol študentov‘‘ . To je prineslo veliko podporo levičarskemu gibanju. Leta 1976 pa so proti levičarske skupine napadle študente na demonstracijah, kar je privedlo v krvavo nasilje. 1988 Chatichai Choonhovan: Zmagal je na demokratičnih volitvah in postal premier. Njegova vlada je spremenila Tajsko v ‚‘azijskega tigra‘‘ . Doživela je silovit gospodarski razcvet in več let uživala dvomestno gospodarsko rast, predvsem na račun povečanega izvoza in tujih naložb. 1992 ‚‘Črni maj‘‘: Leta 1991 so v vojaškem udaru Chatichaija vrgli z oblasti, vojaški general se je oklical za premierja, kar je vodilo v množične proteste v Bangkoku. Masovne demonstracije so se sprevrgle

15

v tri noči nasilja in bojev z oboroženo vojsko, potem je kralj Bhumibol pozval k prekinitvi nasilja. Sledile so demokratične volitve in ustavne reforme. 1997 gospodarska kriza: Finančne špekulacije so povzročile nenaden padec bahta in pahnile Tajsko (in Indonezijo ter Korejo) v gospodarsko krizo, vršila so se obsežna odpuščanja, zniževanja plač, zasegi premoženja… Krizo so rešili s pomočjo Mednarodnega denarnega sklada, ki je oblikoval finančne in pravne reforme. 2001 – 2006 premier Thaksin Shinawatra: Telekomunikacijski milijarder je zmagal na demokratičnih volitvah in izpolnil svoje obljube, zato je imel široko podporo med delavstvom in kmeti. Razvil je podeželje, dvignil gospodarstvo in izboljšal zdravstveno oskrbo. Leta 2006 so ga obtožili zlorabe položaja in ga odstavili. Kasneje je zbežal v tujino. 2008 demonstracije: Na volitvah leta 2007 je zmagala stranka, ki je podpirala Thaksina. Proti njeni vladi so ‚‘Rumene srajce‘‘ organizirale demonstracije. Zasedli so pisarno premierja in dve mednarodni letališči v Bangkoku za en teden. Sodišče je razrešilo vlado in omogočilo opoziciji, da sestavi novo. 2009 - 2010 upori: Thaksinovi podporniki so organizirali svoje gibanje, imenovano ‘‘Rdeče srajce‘‘ in vodili upore proti novi vladi v Bangkoku. Nakupovalni predel so okupirali kar za dva meseca. Vojska je s silo pregnala upornike. 2011 Yingluck Shinawatra: Na splošnih volitvah je zmagala Thaksinova sestra Yingluck, postala ministrska predsednica in sestavila vlado. Trudi se za nacionalno spravo med vojsko in politiki.

16

Kralj Bhumibol Adulyadej ali Rama IX. se je rodil 5. decembra 1927 v ZDA kot mlajši sin princa Mahidola, ki je bil takrat na Harvardski univerzi. Leta 1928 se je družina vrnila na Tajsko, leta 1933 pa so se preselili v Švico. Na Tajsko so se vrnili po drugi svetovni vojni. Bhumibol se je tako šolal predvsem v Švici. Leta 1946 so v nepojasnjenih okoliščinah ubili njegovega brata, kralja Anando Mahidola, in Bhumibol je postal kralj. Vrnil se je nazaj v Švico, kjer je nadaljeval svoj študij prava in politologije. V Parizu je spoznal Sirikit, hči tajskega ambasadorja v Franciji. Leta 1948 je v prometni nesreči utrpel hujše poškodbe in izgubil vid na desnem očesu. Leta 1950 se je poročil s Sirikit, teden kasneje so ga kronali. Kralj Bhumibol ima precejšno moč in pooblastila. Pravno je ustavni monarh, vendar je večkrat aktivno posegel v izvršno in zakonodajno oblast. Posredoval je pri več vojaških udarih in nasilnih demonstracijah, da se je kriza hitreje razrešila. Pozval je k ‚‘vojni proti drogam‘‘. V političnih odločitvah mu svetuje njegov Zasebni svet. Razvil je svojo družbeno gospodarsko doktrino o samozadostnosti. Ustanovil in sodeloval je pri več razvojnih projektih, predvsem kar se tiče razvoja podeželja, kmetijstva, namakalnih sistemov, zdravstva, izobraževanja, okoljevarstva itd.. S kraljico Sirikit sta hodila po deželi in se dejavno zavzemala za izboljšanje življenja svojega ljudstva. Kralj ima ogromno premoženje in se uvršča na lestvice najbogatejših monarhov na prvo mesto. Hkrati financira ogromno dobrodelnih fundacij. Kralj je človek mnogih talentov. Je slikar, pisatelj, prevajalec, fotograf, glasbenik, jadralec, znanstvenik in izumitelj. Je svetovno priznan glasbenik in skladatelj, igra saksofon in klarinet. Nastopal je z velikimi jazz legendami. Je avtor tajske državne himne. Je edini kralj, ki ima izumiteljske patente, in sicer na področju namakalne tehnologije. Je odličen jadralec, načrtoval in zgradil je več modelov jadrnic in zmagoval na jadralnih regatah. Je prejemnik številnih nagrad ter častnih nazivov in diplom z vsega sveta. Kralj je zaščiten z zakonom lese majeste , ki ga ščiti pred vsakršno kritiko ali razžalitvijo. Zagrožena zaporna kazen znaša od 3 do 15 let. Kralj Bhumibol je monarh z najdaljšo vladavino na svetu. Kralj je že star in njegova vloga v družbi se je zmanjšala. Precej nalog je že prevzel prestolonaslednik, princ Vajiralongkorn.

17

BUDIZEM Budizem se je razvil kot reformacija hinduizma v 6. stol. p.n.š.. Njegov ustanovitelj je Siddharta Gautama. Potem ko je zavrnil tako razkošno prinčevsko življenje kot strogi asketizem, je dosegel razsvetljenje in postal Buda, prebujeni. Budizem ima danes okoli 300 milijonov pripadnikov, če prištejemo še vse kitajske budiste pa celo 600 milijonov. Razširil se je po vsej južni in vzhodni Aziji, kjer je prisoten v več različicah. Siddharta Gautama – BUDA (Prebujeni, Razsvetljeni) : Rodil se je v današnjem Nepalu okoli leta 560 p.n.š. v hindujski kšatrijski družini. Oče je bil vladar plemena Šakja. Po legendi naj bi ga mati Maja rodila iz desnega boka, po rojstvu je umrla. Dečku je bilo prerokovano, da bo postal velik duhovni vodja ali pa velik vladar. Oče je bil odločen izpolniti usodo vladarja, zato je sina obvaroval pred bolečimi resnicami življenja. Siddharta je odraščal v varnem zavetju palače, se poročil in dobil sina. Pri 29 letih naj bi nekega dne srečal starca, bolnika, pogrebni sprevod in meniha. Po teh »štirih znamenjih« se je odločil, da zapusti življenje dvorskega razkošja. Po šestih letih stroge askeze in meditacije je odkril srednjo pot, pot zmernosti, in v meditaciji pod drevesom bodhi dosegel razsvetljenje ter postal Buda. Prvo pridigo o štirih plemenitih resnicah je podal v Sarnathu pri Varanasiju. Poslej je do konca življenja podajal svoj nauk in postavil temelje doktrini budizma. V nirvano je vstopil pri 80-ih letih. Jedro budizma je Budin nauk o štirih plemenitih resnicah , ki jih je spoznal ob svojem razsvetljenju: 1. Življenje je dukha - trpljenje. 2. Vzrok trpljenja je tanha - želja, hrepenenje, navezanost. 3. Trpljenje lahko premagamo, če se odpovemo želji, hrepenenju, navezanosti. 4. Trpljenje premagamo tako, da hodimo po osmeročleni poti – srednja pot : pravo spoznanje in razumevanje, pravo mišljenje, pravo govorjenje, pravo obnašanje, prava zaposlitev, pravo prizadevanje, prava razsodnost, prava zbranost.

18

Budizem je religija brez Boga, zavrnila je tudi hindujske kaste, svečenike, obrede, dogmo, čudeže in askezo. Budist teži k nirvani , to je k osvoboditvi iz kroga reinkarancij ( samsara ), tako da hodi po osmeročleni poti proti razsvetljenju. Pri tem najde oporo in zatočišče v treh draguljih: Buda, njegov nauk ( dharma ) in budistična skupnost ( sangha ). Za budiste je pomembna tudi meditacija, med katero se z raziskovanjem svojega bistva doseže razumevanje Budinega nauka. Budini nauki so se sprva širili z ustnim izročilom, šele v 1. stol. p.n.š. so jih zapisali. Ena prvih zbirk se imenuje Tripitaka (Tri košare), vsebuje Budine izreke, njihove razlage in pravila za menihe. S širjenjem budizma je prihajalo do različnih razumevanj Budinega nauka in skozi stoletja se je budizem razvejal. Glavni veji budizma sta theravada in mahajana, potem pa še vadžrajana, tibetanski budizem, zen budizem... Na Tajsko se je budizem razširil iz Indije v 3. stol. p.n.š., še močnejši so bili kasnejši vplivi s Šri Lanke. 94% Tajcev je budistov. Prakticirajo theravada budizem, vendar tajska različica zajema hinduistične, mahajanske, animistične in astrološke vplive. Zbiranje zaslug je pomemben del verskega življenja, pomeni prevzemanje odgovornosti za svojo karmo, kjer dobra dejanja nosijo dobre posledice. Zbiranje zaslug je lahko molitev in meditacija, darovanje v templju, dajanje miloščine menihom, romanje, vstop v samostan itd.. Večina fantov vstopi za določeno obdobje v meniško življenje, to je pomembna iniciacija. Menihi so izjemno spoštovani, v stik z laiki pridejo ob jutranjem zbiranju miloščine, ko prejmejo svoj obrok hrane, ob molitvi v templjih in pri blagoslovih (rojstvo otroka, nov dom, nov avto, nova služba ipd.). Tajski budistični tempeljski kompleks se imenuje wat , vsebuje meniški samostan in svete stavbe. Najbolj svete zgradbe se imenujejo chedi , to so kupolasti spomeniki, ki hranijo Budine relikvije ali kraljevi pepel. Obiskovalci se jim poklonijo s hojo okrog stavbe. Središčna stavba se imenuje bot , to je obredna dvorana z glavno Budino podobo templja. Tu se odvijajo skupinske molitve menihov, verniki pa prinašajo svoje darove: lotosov popek (čistost), svečo (razumevanje) in tri kadilne paličice (trije dragulji).

19

Ep Ramakien: Tajska različica indijskega epa Ramajana, ki naj bi ga napisal sam kralj Rama I.. Ep slavi zmago dobrega nad zlim. Junak Rama je vzor kreposti. Kralj Tosakan je zlobni demon. Rama je naslednik prestola v Ayodhyi, a postane žrtev spletk in je izgnan v gozd, spremljata ga žena Sita in brat Lakšman. Demonski kralj Lanke ugrabi Sito. Rama jo gre reševat. Pri tem se mu pridruži opičji bog Hanuman s svojo vojsko. Skupaj bijejo številne bitke proti Tosakanovi vojski in se zmagoslavno pomikajo proti Lanki. Ko končno osvojijo otok, se Rama in Tosakan spopadeta in Tosakan umre. Rama se skupaj s Sito vrne na prestol svojega kraljestva Ayodhya. Ep Ramakien je navdihnil tajsko slikarstvo in klasično dramatiko. Vsi kralji dinastije Čakri so svojemu imenu dodali ime Rama.

20

BELEŽKE

21

BANGKOK Prestolnica kraljevine Tajske je živahna in razburljiva metropola, znana po reki Chao Phraya in vodnih kanalih, kraljevih palačah in templjih, barvitih tržnicah in stojnicah s poulično hrano, svetovljanskih restavracijah in nočnih klubih, seks turizmu in medicinskem turizmu… Mesto šteje 8 milijonov prebivalcev in je daleč največje mesto na Tajskem. Je glavno mesto na vseh področjih: politika, trgovina, finance, industrija, pristanišče, izobraževanje, umetnost, mediji, moderna družba in zabava… Bangkok letno obišče 26 milijonov domačih in 12 milijonov tujih turistov. Po padcu kraljestva Ayutthaya je kralj Taksin ponovno združil ozemlje in ustanovil novo kraljevino z novo prestolnico: Thon Buri na zahodnem bregu reke Chao Phraya. Leta 1782 je oblast prevzel kralj Rama I. in postavil novo mesto na nasprotnem bregu reke, Krung Thep (današnji Bangkok). Iz močvirja so izsušili otok, na katerega so postavili Kraljevo palačo in Tempelj Smaragdnega Bude. Mesto je raslo na račun trgovine s Kitajsko in Evropo. Konec 19. stoletja so mesto v okviru modernizacije Siama prenovili, prihajali so evropski arhitekti in tehnologije. V 1960-ih letih je mesto hitro raslo zaradi migracij s podeželja, v 1980-ih in 1990 ih letih pa je eksplodiralo v dve smeri: horizontalno ob novih cestah in vertikalno z novimi nebotičniki. Khlongi: Reka Chao Phraya ( » reka kraljev « ) je bila vedno pomembna prometna žila, tako za ljudi kot za blago. Mesto Bangkok so zgradili na močvirju, ki so ga izsušili, tako da so zgradili kanale za odvajanje vode in namakanje okoliških polj. Kanali se imenujejo khlongi . Bangkok je bilo nekoč plavajoče mesto, 90% prebivalcev je živelo na splavih, ki so jih lahko zasidrali kjerkoli na khlongih , preostali v hišah na kolih ob bregovih. Mreža khlongov je služila kot edina transportna pot vse do konca 19. stoletja. Veliko kanalov so zamuljili in zgradili čeznje ceste in stavbe, preostali še vedno služijo za odvajanje vode in transport. Reka je glavna‚‘cesta‘‘ in kanali mreža stranskih ‚‘cest‘‘, kjer vozijo vodni avtobusi in taksiji, trajekti, majhni čolni, težke tovorne barke… Danes so kanali precej onesnaženi, zato načrtujejo njihovo prenovo in očiščenje.

22

Velika kraljeva palača: Glavna turistična atrakcija in pomemben budistični romarski kraj. Ogromen kompleks meri 94 ha, šteje čez 100 stavb, obdaja ga 1900 m dolgo obzidje. Stoji na otoku Ratanakosin, tako se imenuje tudi star bangkoški slog, v katerem je zgrajena. Z gradnjo je pričel kralj Rama I. leta 1782, njegovi nasledniki so kompleks širili in prenavljali. Kot uradna kraljeva rezidenca je služila med leti 1782 in 1946, čeprav je bil Čulalongkorn zadnji kralj, ki je dejansko živel tukaj. Kralji so se potem selili v novejšo Dusitsko palačo in nazadnje v Chitrladsko palačo. Leta 1982 so kompleks obnovili in odprli javnosti. V dvoranah se danes odvijajo samo posebne slovesnosti (ob kronanju kralja, kraljevem rojstnem dnevu, kraljevih pogrebih…). Tempelj Smaragdnega Bude (Wat Phra Kaeo): Nahaja se v kompleksu Velike kraljeve palače. To je najbolj svet tempelj na Tajskem, saj hrani najbolj svet kip na Tajskem in simbolizira osnovanje dinastije Čakri. Tempeljski kompleks obdaja stebriščno obzidje, okrašeno s 178 freskami, ki prikazujejo ep Ramakien. Na zgornji terasi stojijo: chedi , ki hrani Budino relikvijo, mondop , ki služi kot sveta knjižnica, kraljevski panteon s kipi kraljev dinastije Čakri. V botu hranijo kip Smaragdnega Bude na velikem in bogato okrašenem pozlačenem oltarju. Smaragdni Buda: Leta 1434 je strela udarila v chedi templja v Chiang Raiju in razodela preprosto štukaturno upodobitev. Opat je opazil, da je pri nosu podobe omet razpokal in videl spodaj nekaj zelenega. Mislil je, da se spodaj skriva Buda iz smaragda, toda ko so podobo odkrili, so ugotovili, da je izklesana iz enega kosa zelenega žada. Ime pa se je ohranilo. Ko je kralj Chiang Maija izvedel za odkritje, je poslal vojsko slonov po kip, vendar slon, ki je nosil Smaragdnega Budo, ni hotel ubrati poti v Chiang Mai. To so imeli za znamenje in spremstvo je sledilo slonu v Lampang. Tekom stoletij so kip večkrat selili. Nazadnje je pristal v Vientianu (Laos), od koder ga je odnesel general Taksin, potem ko je osvojil mesto. Hranili so ga v wat Arunu v Thon Buriju. Leta 1785 so ga z veličastnim sprevodom pripeljali v tempelj Velike kraljeve palače, kjer domuje še danes. Wat Pho: Najstarejši in največji tempeljski kompleks v Bangkoku. Zgrajen še pred ustanovitvijo prestolnice. Kralji dinastije Čakri so ga postopoma večali. Služi kot tempelj, samostan in šola tradicionalne medicine z znamenitim Masažnim inštitutom. Slovi po največjem kipu naslonjenega Bude, ki simbolizira Budin vstop v nirvano. Kip je dolg 46 m in visok 15 m.

23

Izdelan je iz opeke in mavca ter pozlačen. Na Budinih stopalih so umetelne podobe iz biserovine, ki predstavljajo 108 dobronamernih znamenj Bude. Tajska masaža izvira iz Budinih časov. Črpala je iz kitajske tradicionalne masaže in akupunkture ter indijske ajurvedske masaže in joge. Poudarek je na masiranju tistih točk v telesu, ki sproščajo in čistijo energijske kanale v telesu ( meridijane ali nade ). Vključuje pa tudi vlečenje in raztezanje trupa in udov. Tajska masaža je priznana veja tajske tradicionalne medicine, tudi s strani države. Pravi terapevti s pomočjo tajske masaže odpravijo zelo različne stvari, od napetosti do virusnih bolezni. Tak terapevt je med masažo v budističnem stanju metta , ko z ljubečo prijaznostjo in koncentracijo skuša v pacientu prebuditi samozavedanje in odpraviti njegove blokade. Seveda pa niso vsi maserji na Tajskem izšolani terapevti z diplomami! Wat Arun: Tempeljski kompleks na zahodnem bregu reke se imenuje po hindujskem bogu zore Arunu. Zgradil ga je kralj Taksin kot glavni tempelj nove prestolnice Thon Buri, saj je v njem hranil kip Smaragdnega Bude. Kralji dinastije Čakri so tempelj razširili in okrasili. Zgrajen je v kmerskem slogu, njegova zasnova simbolizira hinduistično budistično kozmologijo: mitološka gora Meru in svetovi znotraj svetov. Osrednji prang je visok približno 80 m, nanj vodijo strme stopnice, ki simbolizirajo težavnost doseganja višjih ravni obstoja. Tajski boks ( muay thai ) je nacionalni šport številka ena. Družine s podeželja pošiljajo sinove v Bangkok v upanju, da bodo postali dobri borci in zaslužili ogromno denarja za vso družino. Skoraj vse je dovoljeno v tej brutalni borbi, udarjati se sme v vse dele telesa in dajati udarce z vsemi deli telesa razen z glavo. Boksanje je najšibkejše, brce so ogrevanje, kolena in komolci pa zadajajo najstrahotnejše udarce. Pred bojem boksarja obredno plešeta, s tem izkažeta spoštovanje svojemu trenerju in se priporočata bogu zaščitniku tajskega boksa. Med plesom nosita naglavne in ročne okrasne obroče z Budinimi izreki. Tako ples kot borbo spremlja tradicionalni glasbeni orkester. Boji se odvijajo v ringih in templjih po vsej državi, najslavnejša ringa sta Ratchadamnoen in Lumphini v Bangkoku.

24

KANČANABURI Mesto Kančanaburi leži ob reki Mae Klong 130 km zahodno od Bangkoka. Je priljubljeno mesto za vikend izlete meščanov Bangkoka, saj ponuja izlete v lepo naravo in restavracije s karaoke bari na splavih na reki. Mesto obdajajo polja koruze, manioka in sladkornega trsa. Naprej se vzpenja apnenčasto hribovje z neokrnjenimi gozdovi, kraškimi jamami in slapovi ter bogatim živalskim svetom (sloni, tigri, giboni…). Most na reki Kvaj: Prvotni most je bil lesen, 1943 so ga zamenjali z jeklenim. Dolg je 300 m. Ameriško letalstvo ga je večkrat bombardiralo. Ob koncu vojne leta 1945 so ga prenehali uporabljati. Današnji most je bil obnovljen v sklopu japonske vojne odškodnine. Po progi vozi turistični vlakec z bližnje postaje. Zadnji teden v novembru priredijo komemoracijo z ognjemetom v spomin na zavezniško bombardiranje. Vojaško pokopališče: Približno 7000 zavezniških grobov, večinoma britanskih in avstralskih. Komisija za vojne grobove Britanske skupnosti narodov skrbi za brezhibno urejeno pokopališče. Poleg Kančanaburijskega pokopališča je še eno vojno pokopališče na drugem bregu reke, kjer je približno 1700 grobov. Železnica smrti: Železniško progo Siam – Burma so gradili Japonci v letih 1942-43, kajti zavezniške sile so jim odrezale pomorsko pot, zato so potrebovali kopensko pot za transport in oskrbo vojske. 414 km dolgo progo so zgradili v pičlih 16 mesecih, v uporabi pa je bila samo 2 leti! Gradilo je 300.000 azijskih delavcev (umrlo jih je 100.000) in 60.000 zavezniških vojnih ujetnikov (umrlo jih je 12.000). Gradnja je potekala v grozljivih razmerah, garali so po 18 ur na dan, večino dela je bilo na roke in s preprostim orodjem, bili so goli in lačni. Mnogi so umrli zaradi podhranjenosti, trpinčenja (krute metode kaznovanja) ali bolezni (malarija, kolera, griža). Pravijo, da je vsak položen železniški prag terjal eno življenje. PLAVAJOČA TRŽNICA DAMNOEN Leži 100 km jugozahodno od Bangkoka. Je najbolj slavna in promovirana plavajoča tržnica na Tajskem, danes namenjena predvsem turistom. Nekoč so bile plavajoče tržnice na vodnih kanalih glavni trg za kmete in gospodinje, saj se je vse življenje in ves transport odvijal po

25

obsežnih mrežah rek in vodnih kanalov. Danes se je življenje preselilo na obale in z njim so šle tudi tržnice. Tako plavajoče tržnice ostajajo sentimentalen košček preteklosti, saj vodne kanale zamenjujejo ceste, čolne pa motocikli in avtomobili. Fotografije žensk v indigo poslikanih oblačilih in širokih slamnatih klobukih v drevakih na vodi, ki prodajajo sadje ali kuhajo hrano, pa ostajajo zaščitni znak Tajske. AYUTTHAYA Leži približno 80 km severno od Bangkoka, v dolini reke Chao Phraya, in sicer na mestu, kjer se vanjo izlivata reki Lopburi in Pa Sak. Reke tvorijo otok, na katerem so zgradili prvotno mesto. Ime izhaja iz imena mesta Ayodya v Indiji, ki velja za rojstni kraj Rame, junaka indijskega epa Ramajana oz. tajskega epa Ramakien. Ayutthaya je bila druga siamska prestolnica . Mesto je leta 1351 ustanovil kralj Ramathibodhi I.. Kraljestvo je postalo obsežno, močno in bogato, kar se je odražalo tudi v prestolnici. Trgovanje in diplomacija sta prinesla bogastvo, s katerim so gradili veličastne templje in palače. Po vodnih kanalih so plule osupljive kraljeve barke in mestu prinesle vzdevek ‚‘Vzhodne Benetke‘‘. Leta 1700 je štela 1 milijon prebivalcev! Postala je prava metropola, saj so se tu naselili mnogi tujci. Mesto je bilo zgrajeno po urbanističnem načrtu z naprednim hidravličnim sistemom za reguliranje vode v rekah in kanalih, arhitektura in umetnost sta kazali veliko tehničnega napredka. Vse stavbe so bile brezhibno okrašene s kipi in reliefi, vse stene s freskami. Leta 1767 so Burmanci opustošili Ayutthayo, prerasla jo je džungla, ponovno so jo odkrili v 19. stoletju. Danes so ruševine stare prestolnice raztresene med sodobnimi zgradbami novega mesta. Tajci so območje razglasili za zgodovinski park, Unesco pa ga je uvrstil na seznam Svetovne kulturne dediščine. V Ayutthayi se nahaja najbolj slavna tajska podoba Bude, in sicer Budina glava iz peščenjaka, ujeta med korenine drevesa.

26

CHIANG MAI Največje in najbolj kulturno mesto severne Tajske šteje 180.000 prebivalcev. Od Bangkoka je oddaljeno 700 km. Mesto je odlično umeščeno, leži ob reki Ping, obkrožajo pa ga visoke gore. Tu je nekoliko hladnejša klima, veliko gozda in rek ter ohranjeno živalstvo. Zato so uredili več nacionalnih parkov. Chiang Mai služi kot izhodišče za številne dejavnosti v naravi: trekingi, ježa slonov, vožnja z rafti ali kajaki po rekah, » zajlanje « skozi džunglo, izleti s kolesi ali motocikli… Mesto kljub razvoju, modernizaciji in povečanemu turizmu ohranja svoj tipično tajski značaj in poseben šarm. Poznano je po številnih tempeljskih kompleksih, živahnih tržnicah, obrteh, kulturi, univerzi, živalskih vrtovih… Chiang Mai je ustanovil kralj Mengraj leta 1292 kot novo prestolnico kraljestva Lanna in njegovo ime pomeni prav to, novo mesto. Mesto je prosperiralo zaradi svoje lege ob reki Ping in ob trgovskih poteh. Pri gradnji so upoštevali starodavno astrologijo, tako da je usmerjeno po smereh neba, za zaščito so zgradili obzidje in vodni jarek, ki še danes obkroža staro mestno jedro. Postalo je pomembno trgovsko mesto ter središče kulture, budizma in učenosti. Bogastvo je omogočilo gradnjo velikega števila osupljivih templjev v tipičnem lannskem slogu arhitekture. V okolici Chiang Maija živi več gorskih plemen , največja skupina so Kareni, potem še Lisujci, Lihujci, Akhi, Hmongi, Miaojci… Ta polnomadska ljudstva so konec 19. stoletja začela prihajati sem iz Burme, Tibeta, Laosa in Kitajske, od koder so jih prignali politični pritiski in državljanske vojne. Vsaka skupina ima svojo dediščino, jezik, vero, nošo, običaje in praznovanja. Eni se po tradiciji ukvarjajo s selilnim požigalniškim poljedelstvom, drugi so sprejeli naseljeni način življenja, tretji so se modernizirali. Imajo najnižji standard življenja na Tajskem, mladi odhajajo v Chiang Mai, kjer si poiščejo delo ali ustanovijo obrtne delavnice.

27

Doi Suthep: To je pogorje, ki se dviguje zahodno od mesta in doseže najvišji vrh 1685 m. Del pogorja je zaščiten kot nacionalni park: bujen gozd z bogato podrastjo (2000 vrst rož in praproti) in veliko živalskimi vrstami, zlasti ptic in metuljev. Na pogorju stoji najbolj čaščeno svetišče na severu Tajske, kajti osrednji chedi hrani Budino relikvijo. Svetišče je poznano po stopnišču, ob katerem se vijeta dve mitološki kači zaščitnici ( naga ) vse do vrha. Vernikom predstavlja hoja po stopnicah do templja trud in vrsto meditacije. Tempelj so zgradili leta 1383 ter ga tekom stoletij dograjevali. Legenda pravi , da je menih po imenu Sumanathera iz Sukhotaija imel sanje, v katerih mu je bilo naročeno, naj gre v Pang Cha in poišče Budino relikvijo. Res je odšel in našel košček kosti, za katero so potem verjeli, da je iz Budinega ramenskega sklepa. Relikvija je imela magične moči: žarela, izginila in se spet pojavila, sama od sebe se je premaknila… Sumanathera je odnesel relikvijo kralju Dharmmaraji, ki je vladal Sukhotaju. Kralj je pripravil daritve in ceremonijo, toda relikvija ni pokazala nobenih magičnih moči, zato je kralj rekel menihu, naj jo kar obdrži, saj je dvomil, da je prava. Toda kralj Nu Naone iz kraljestva Lanna je slišal za relikvijo in prosil meniha, naj mu jo prinese. Relikvija se je razcepila v dve: ena je bila prvotne velikosti in druga manjša. Manjšo so pospravili v tempelj v Suandoku. Večjo relikvijo je kralj Nu Naone privezal na hrbet belega slona, potem so ga spustili v džunglo, da je prosto hodil in kjer se bo slon ustavil in tako izbral sveto mesto, tam bodo postavili tempelj. Slon se je ustavil pod vrhom gore Doi Suthep, trikrat zatrobil in poginil. Na tistem mestu so zgradili tempelj.

28

KO LANTA Otočje Lanta leži v Andamanskem morju v provinci Krabi. Sestavlja ga 52 otokov, med njimi jih je 15 zaščitenih kot Morski narodni park Lanta. Manjši in bolj oddaljeni otoki se ponašajo z bogatim rastlinskim in živalskim svetom. Naseljena sta le dva otoka, Lanta Noi in Lanta Yai, skupaj štejeta 20.000 prebivalcev. Prevladujejo muslimanski Malajci, ki se ukvarjajo z ribištvom, pridobivanjem gume in turizmom. Turisti prihajajo sem zaradi naravnih lepot, počitka na tropskih plažah in potapljanja ob koralnih grebenih. Lanta Yai: Največji otok v arhipelagu. Meri 25 km v dolžino. Notranjost otoka je precej hribovita in poraščena z gozdom, v katerem se skrivajo slapovi in kraške jame. Na vzhodni obali se širijo mangrove. Zahodna obala slovi po peščenih plažah, ob katerih je zraslo več letovišč. Ban Lanta je staro mesto z značilnimi lesenimi hišami na vzhodni obali, to je bilo zgodovinsko pristanišče arabskih in kitajskih trgovcev. Danes je glavno pristanišče v Ban Saladanu na severni obali, hkrati je to najbolj živahno mesto na otoku s številnimi trgovinami in restavracijami. Potopljeni kras najdemo v Andamanskem morju, zlasti v zalivu Phangnga. Iz mirnih voda se dvigujejo apnenčasti stolpasti otoki, obrasli z grmovjem, v njihovi notranjosti pa se skriva podzemni sistem tunelov in morskih jam. Voda si skozi razpoke utira pot do notranjosti kamnine, potem pa jo razje od znotraj. V številnih jamah so stalaktiti, stalagmiti, brezna, sobane in druge oblike. Pred 130 milijoni let je bilo to območje pod morsko gladino in del koralnega grebena. V milijonih let so iz kalcitnih usedlin in odmrlih koral nastale debele plasti apnenca. Pred 75 milijoni let so tektonski premiki potisnili apnenčaste tvorbe nad morsko gladino, trde skale so se prelomile, valovi, dež in veter so pričeli spodjedati kamnine. Milijoni let erozije so oblikovali čudovite in nenavadne apnenčaste otočke.

29

KO SAMUI Otok Samui leži v Tajskem zalivu in je tretji največji tajski otok, meri 247 km² in ima 40.000 prebivalcev. Otok povezuje 50 km dolga krožna cesta. Samui so v 19. stoletju poselili kitajski trgovci, ki so tu trgovali z bombažem in kokosom. V 1970-ih letih se je začel razvijati popotniški turizem, danes pa je turizem na otoku povsem prevladal. Otok ponuja počitnice za vsak okus, lahko počitnikujete v luksuzni vili na rajski plaži, lahko se duhovno prečistite z jogo in meditacijo, lahko se prepustite živahnemu nočnemu življenju ali pa preizkusite številne vodne športe, kot so deskanje, potapljanje, jadranje s padalom… Glavno mesto in pristanišče je Naton. Na otoku je več plaž in letovišč, za najlepšo in najdaljšo velja Chaweng na vzhodu, kjer se srečata mehek bel pesek in turkizno morje. Južne plaže so bolj odmaknjene in tihe. Notranjost otoka je skoraj nedotaknjena in vabi na pustolovski izlet skozi gosti tropski gozd do slikovitih slapov. Na otoku je več templjev, najbolj zanimiv je Tempelj velikega Bude, ki stoji na skalnatem otočku Ko Faan.

30

HRANA IN PIJAČA Tajska kuhinja spada med najboljše kuhinje na svetu. V njej se kažejo vplivi več kultur: Portugalci so prinesli čili, Indijci kari, Kitajci ocvrtke… Posebnosti tajske kuhinje so zlasti uporaba kokosovega mleka, ribje omake ter svežih zelišč in začimb, ki se jih stre v možnarju. Tipična zelišča in začimbe so limonina trava, listi kafirjeve limete, več vrst bazilike in mete, koriander, galangal, ingver, kurkuma, čili. Pri vseh jedeh iščejo ravnotežje med štirimi okusi : sladko, slano, kislo in pekoče. Tajska kuhinja je znana po kreativnosti, vse jedi so zapeljivo postrežene. Slovijo po rezljanju sadja in zelenjave, ki so prave umetniške mojstrovine. Tipičen tajski obrok sestavljajo juha, ocvrtki, začinjena solata, kari in pražena zelenjava ter riž – vse prinesejo naenkrat in vse jedo hkrati. Tajci jedo večino jedi z vilicami in žlico, rezance pa z jedilnimi paličicami. Prehrana temelji na rižu in rezancih . Poznajo dve vrsti riža: dolgozrnati riž (jedo z vilicami) in lepljivi riž (z roko se oblikuje v kroglico, pomoči v omako in da v usta). Poznajo več vrst rezancev: riževi, sojini, jajčni; in več širin rezancev: široki, srednji, tanki. Tajski kariji so lahko suhi ali mokri. Suhi kari postrežejo na način rat khao , na krožniku riža. Mokri kari ima zelo veliko omake, zato ga postrežejo v skledi kot prilogo h glavni skledi riža. Glavne vrste karija so rumeni (indijski), rdeči, zeleni in masaman (sladki). TAJSKE SPECIALITETE SO: Tom yam - juha, precej kisla in pikantna, z rakci, zelenjavo in rezanci, začinjena z limonino travo, korenino galangal, kafirjevo limeto in čilijem Phad thai – riževi rezanci, ocvrti s posušenimi rakci, jajcem, zelenjavo in tofujem ter posuti z arašidi Som tam: pikantna solata iz naribane zelene papaje z zelenjavo, čilijem, ribjo omako in posušenimi rakci Khao niaw mamuang - mango z lepljivim rižem s kokosovim mlekom kot sladica

31

Made with FlippingBook flipbook maker