Oskarjeva Jordanija

JORDANSKI JEZIK Uradni jezik v Jordaniji je arabščina. V državi je več dialektov , saj leži dežela sredi Bližnjega in Srednjega vzhoda in je bila vedno pod vplivom sosedov. V dialektih so prisotne tudi turške, francoske in angleške besede. V Jordaniji govorijo 4 glavne dialekte: - urbani v mestih, - ruralni na podeželju, - beduinski v puščavi, - Bedawi arabščina je rezervirana za kraljevo širno družino in bližnje prijatelje in velja za »fino« arabščino. Najpomembnejši tuji jezik v Jordaniji je angleščina . Do leta 1946 je bila Jordanija angleška kolonija in angleščina se je dobro usidrala v deželo. Še danes je to jezik, ki se ga v šolah učijo vsi otroci, uporabljajo pa jo tudi mediji, politiki, na univerzah in znanstvenih inštitutih. Tudi francoščina je razširjena v Jordaniji, predvsem med intelektualci in v kulturnih krogih. V državi so številne narodnostne manjšine, zato tu in tam slišimo tudi nemščino, armenščino, kavkaške jezike (recimo čečenski), vse več je delavcev s Filipinov … Seveda vsi obvladajo arabščino. Klasična arabščina je enaka za vse Arabce in se je ohranila v skoraj nespremenjeni obliki že 1500 let. Velike zasluge ima koran, muslimanska sveta knjiga, ki je napisana v klasični arabščini. Ker morajo muslimani koran brati v izvirniku (nekateri se naučijo nekatere sure tudi na pamet), se klasična arabščina skoraj ni spreminjala. Arabska abeceda ima 28 črk. Imajo samo eno vrsto črk in ne ločijo med velikimi in malimi ali pisanimi in tiskanimi črkami. Črke in besede pišejo z desne proti levi. Nekatere črke so med seboj povezane, druge stojijo samostojno. Vsaka črka ima povprečno 4 različne oblike, odvisno ali stoji na začetku besede, na sredini, na koncu ali samostojno. Še ena posebnost pri arabščini – samoglasnikov ne zapisujejo, pač pa uporabljajo posebne znake, s katerimi označijo črke, da vemo ali soglasniku sledijo a, e, i, o ali u. Edini samoglasnik, ki ga zapisujejo, je elif , ki pomeni a ali e. Učenje arabščine je zahtevno.

42