Oskarjeva Jordanija

Oskarjeva

Jordanija

t:+ 04 201 43 38, 04 201 43 39 info@agencija-oskar.si www.agencija-oskar.si t:+ 04 201 43 38, 04 201 43 39 info@agencija-oskar.si www.agencija-oskar.si

Agencija Oskar d.o.o. Gregoriceva ulica 38 SI-4000 kranj Agencija Oskar d.o.o. Zasavska cesta 45 D SI-4000 Kranj

ODKRIVAJTE SVET IN DOŽIVITE VEČ z Agencijo Oskar

KAZALO UVOD................................................................................................................................................ 4 SPLOŠNI PODATKI ......................................................................................................................................4 GEOGRAFIJA .................................................................................................................................................6 GOSPODARSTVO JORDANIJE ............................................................................................................10 DRŽAVNA UREDITEV ..............................................................................................................................12 ZGODOVINA JORDANIJE ......................................................................................................................13 ALI VESTE? ....................................................................................................................................................21 PREBIVALSTVO JORDANIJE ................................................................................................................22 GLAVNE ZNAMENITOSTI JORDANIJE......................................................................................28 LETALIŠČE KRALJICE ALIE.....................................................................................................................28 AMMAN..........................................................................................................................................................28 GORA NEBO.................................................................................................................................................30 KRSTNI KRAJ JEZUSA KRISTUSA........................................................................................................31 JERAŠ...............................................................................................................................................................32 A JLOUN..........................................................................................................................................................33 KRALJEVA PUŠČAVSKA CESTA...........................................................................................................33 M'K AVER. .......................................................................................................................................................33 AL KARAK.....................................................................................................................................................34 WADI MUJIB.................................................................................................................................................35 PETRA..............................................................................................................................................................36 WADI RUM....................................................................................................................................................37 AQABA............................................................................................................................................................38 RDEČE MORJE.............................................................................................................................................38 JORDANSKA KULINARIKA..........................................................................................................39 JORDANSKI JEZIK........................................................................................................................42 SLOVARČEK...................................................................................................................................43

»Veruj v boga in priveži kamelo!« To je zelo star arabski pregovor in velja tudi v Jordaniji. KRALJEVINA JORDANIJA

Jordanija je puščavska in polpuščavska država, ki leži na Bližnjem ali Srednjem vzhodu, v vozlišču Azije, Afrike in Evrope. Lega je vplivala na njeno izjemno zgodovino. Prav čez Bližnji vzhod se je raztezal »rodovitni polmesec« s prvimi visokimi kulturami, tu so se rojevale velike svetovne vere. Glavno mesto je Amman, država pa se ponaša z izjemno nabatejsko Petro, rožnato puščavo Rum, izhodom na Rdeče morje in najnižjo točko na Zemlji ob slikovitem Mrtvem morju. »Kdor hoče kaj narediti, bo našel pot. Kdor noče ničesar narediti, bo našel izgovor.« Jordanski pregovor SPLOŠNI PODATKI URADNO IME DRŽAVE: Hašemitska kraljevina Jordanija (Al Mamlakah al Urduniyah al Hashimityah) IZVOR IMENA: Jordanija je dobila ime po reki Jordan. Ta pa po semitski besedi »Yarad«, kar pomeni spuščajoč ali padajoč. Večji del današnjega ozemlja Jordanije je bil v zgodovini znan kot »Transjordanija«, kar pomeni dežela preko reke Jordan. Stara zaveza omenja to območje kot »Druga stran Jordana«. DAN NEODVISNOSTI: 11. 4. 1921 nastanek HAŠEMITSKEGA EMIRATA pod protektoratom Velike Britanije, dokončna osamosvojitev 25. 5. 1946 – neodvisnost od Lige narodov in britanske administracije. NAJVEČJI DRŽAVNI PRAZNIK: 25. 5. – dan neodvisnosti Verski prazniki: rojstni dan preroka Mohameda; Aid El -zaključek ramadana; Hadj (Aid El-Fitr) – zaključek meseca romanja DRŽAVNA HIMNA: »As-Salam Al-Mamlaki Al-Urdoni« - Pozdravimo kralja, ki naj dolgo živi! KRALJ: Abdallah II. (od 7. 2. 1999), kronski princ je Hussein (rojen 1994) MINISTRSKI PREDSEDNIK: Omar al-Razzaz (od 4. 6. 2018) PRAVNI SISTEM: kombinacija islamskega prava s sodobnim francoskim in angleškim pravom

4

POVRŠINA: 89.342 km 2 (od tega 540 km 2 vodnih površin); 113. mesto na svetu; za 4,4 Slovenije. MEJNE DRŽAVE: Irak (179 km), Izrael (307 km), Savdska Arabija (731 km), Sirija (379 km), Zahodni breg (148 km), morska meja (26 km, Rdeče morje) PREBIVALSTVO: 10,46 mio. (2018) GLAVNO MESTO: Amman (2,11 mio. prebivalcev, 2019) RELIGIJA: 97,2 % - muslimani (od teh 95 % suniti, nekaj je muslimanov Ahmadi in nekaj šiitov); 2,2 % kristjani (sirski ortodoksni kristjani, grški ortodoksni kristjani, armenski ortodoksni kristjani, kopti, nekaj katolikov); 0,4 % budisti; 0,1 % hindujci, 0,1% Judje in drugi NARODNA PRIPADNOST: Jordanija ima zelo pisano sestavo prebivalstva (popis prebivalstva 2015). Poleg Jordancev (69,3 %) še: 1.265.000 Sirijcev (13,3%) 636.270 Egipčanov (6,7%) 634.182 Palestincev (6.6%) 130.911 Iračanov (1,4%) 22.700 Libijcev 197.385 pripadnikov drugih narodov (2,6 %), med njimi Čerkezi, Armenci, Palestinci … 1.250.000 ilegalnih ali legalnih delavcev migrantov. Na tisoče žensk z Bližnjega vzhoda in Vzhodne Evrope dela v hotelih restavracijah in barih. URADNI JEZIK: arabščina, večina prebivalcev višjega in srednjega razreda obvlada tudi angleščino PISMENOST: 95,4 % (ženske 92,9 %, moški 97,7 %) VEČJA MESTA (približno):

Amman – 4 mio. preb. Irbid – 1,8 mio. preb. Zarka – 1,3 mio. preb. Mafrak – 550.000 preb. Balqa – 490.000 preb. Akaba – 190.000 preb.

5

ZASTAVA: na zastavi so 3 vodoravna polja. Zgoraj je črno in predstavlja Abasidski kalifat, drugo je belo – Enevijski kalifat, zeleno pa predstavlja Fatimidski kalifat. Z leve je na zastavi rdeč trikotnik. Ta simbolizira sedanjo – HAŠIMITSKO DINASTIJO, bela sedmerokraka zvezda na njej pa pomeni 7 stihov prve sure v Kuranu ali pa sedem gričev, na katerih se zrasel Amman. DENARNA ENOTA: jordanski dinar (1 EUR = cca. 0,8 JOD) BRUTO DRŽAVNI DOHODEK (BDP):

2015 – 9.300 USD 2016 – 9.200 USD 2017 – 9.200 USD DELOVNA SILA – ZAPOSLITEV:

2 % - kmetijstvo 20 % - industrija 78 % - storitve in turizem

GEOGRAFIJA: Jordanija je država, ki leži na Bližnjem ali že kar Srednjem vzhodu. Njene meje so bile postavljene v prvi polovici 20. stoletja s številnimi sporazumi med evropskimi državami (predvsem z Veliko Britanijo) in posamezno državo Bližnjega vzhoda. Od nekdaj je bilo to območje narodnostno, versko in jezikovno zelo mešano in komplicirano. Leta 1965 je po sporazumu s Savdsko Arabijo Jordanija dobila izhod na Rdeče morje in s tem možnost graditve pristanišča (Al‘Aqaba), državi pa sta ob tem zamenjali nekaj območij ob meji. Meje s Sirijo, Irakom in Savdsko Arabijo potekajo po puščavi in so dogovorjene (ravne meje). Večino Jordanije (več kot 80 %) sestavlja puščavska ali polpuščavska planota z nadmorsko višino med 700 in 1200 metrov. Planota je prepredena z malce višjimi grebeni , vmesnimi suhimi dolinami (wadiji) ter soteskami, tu in tam se dvignejo višje gore. Na območju Jordanije se stikata Sirijska puščava in Velika Arabska puščava. Najlepši deli puščave so slikovite sipine . Ponekod so tla prekrita s soljo, ki se izloča zaradi izhlapevanja vode. Povprečna višina Jordanije je 812 m.

6

Najvišja gora Jordanije je Jabal Umm ad Dami (1854 m) . Na zahodu se planota spusti v globok tektonski jarek , po katerem teče reka Jordan in kjer se nahajata Mrtvo morje in Tiberijsko (Galilejsko) jezero. Mrtvo morje ima gladino kar 431 m pod gladino morja in je s tem ena najglobljih depresij na svetu. Dno jezera pa se nahaja 730 m pod morsko gladino. Voda v Mrtvem morju je izredno slana – kar 28 % ali 280 promilov (za primerjavo Jadransko morje le 37 promilov). Zaradi visoke slanosti v Mrtvem morju ni živih bitij, razen nekaterih anaerobnih bakterij. Jordanska državna meja poteka po dnu tektonskega jarka, ki je zelo potresno območje, vendar pa v zadnjih desetletjih ni pretirano aktivno. Glavna reka v Jordaniji je reka Jordan. Dolga je okoli 360 km, v literaturi pa se pojavljajo različne številke, kar je odvisno od metodologije merjenja. Reka dela številne meandre, dolžina njene struge je okoli 200 km. Izvira na višini skoraj 3000 m. Reka je več kot 200-krat omenjena v Svetem pismu. Reka se začne pri sotočju rek Hasbani, Banias in Dan pod goro Hermon (Golansko višavje, 2814 m). Prvih 75 km ima reka velik padec vode. Potem priteče do jezera Hula, ki je še malo nad morsko gladino. Galilejsko jezero pa je že 212 m pod morsko gladino. Reka se upočasni in dela meandre. Reka Jordan se izliva v Mrtvo morje. Mrtvo morje je pravzaprav jezero, saj nima stika s svetovnimi morji. Voda iz njega ne izteka, pač pa zaradi visoke temperature izhlapeva. Mrtvo morje leži v veliki depresiji. Edina reka, ki teče vanj, je reka Jordan. Zadnja desetletja se gladina jezera stalno niža, ker kmetje na obeh bregovih reke Jordan vodo uporabljajo za namakanje polj in nasadov. Dolžina jezera znaša 76, širina pa 18 km. Površina jezera znaša 810 km2. Povprečna globina jezera je 128 m. Najglobje kotanje jezera so globoke 390 m, torej več kot 820 m pod morsko gladino. Okolica Mrtvega morja so najnižje ležeči kraji na Zemlji. V hebrejščini je ime Mrtvega morja Jam Ha-melah (Morje soli), Arabci pa ga imenujejo Al Bahr Al Mayit (Mrtvo morje).

PODNEBJE: v večini države je puščavsko podnebje. Značilna je izjemna sušnost in visoke temperature poleti (40 do 50 °C). Čez Jordansko

7

puščavo pihajo vroči in suhi vetrovi, ki deželo še dodatno sušijo. Najbolj znan je KHAMSIN . Piha na začetku in koncu vročega poletja, prinaša prašne oblake, v nekaj urah se dežela segreje za 10-15 °C. V puščavi je manj kot 100 mm padavin na leto. Na zahodu ima Jordanija sredozemsko podnebje s krajšim deževnim obdobjem med novembrom in aprilom (200 do 400 mm padavin). Sredozemsko podnebje je posledica bližine Sredozemskega in Rdečega morja. PRST Najboljša prst je v dolini reke Jordan , zimske padavine spirajo rodovitne snovi v dolino, velik izziv predstavlja zasoljevanje prsti zaradi hude vročine. V zahodnih višavjih je dobra prst , zimske mediteranske padavine prst lepo namakajo, malo pa prispeva še človek z umetnim namakanjem, to območje je del nekdanjega » rodovitnega polmeseca «, kjer je bila zibelka civilizacije. V puščavi se nahajajo vulkanska lava, bazalt, granit in peščenjak, kadar v peščeni puščavi dežuje, vzklijejo in zrastejo čudovite puščavske rože. RASTJE MEDITERANSKO RASTJE je na zahodu dežele in na severozahodu. Tu se nahaja mediteranski gozd – bori, pinije, brin, cedre, evkaliptus, oljke, zimzeleni hrast, tamariske, pistacije. Vlada Jordanije spodbuja kmete, da bi zasadili čim več gozda (dobijo brezplačne sadike in semena). Nacionalna roža izhaja iz tega območja Jordanije – ČRNA PERUNIKA Proti vzhodu in jugu rodovitna zemlja prehaja v STEPSKO (grmičevje, trava, posamezna drevesa) in PUŠČAVSKO RASTJE . V redkem obdobju dežja puščava hitro zacveti. V pesku so shranjena odporna semena, ki hitro vzklijejo. ŽIVALSTVO JORDANIJE Dežela ima zaradi puščavskega okolja malo divjih živali . Tu in tam pa živijo: divja svinja, divje koze z dolgimi zavitimi rogovi, zajci, šakali,

8

puščavske lisice, hijene, volkovi, gazele, mungi pa seveda puščavski plazilci, kače in škorpijoni. Jordanija ima veliko število ptic – orli, jastrebi, golobi, jerebice. Vse ptice so prilagojene na puščavske razmere. Nacionalni ptič je SINAJSKI ŠČINKAVEC . Našli so ga v Petri in okolici, živi pa tudi drugod. Samčki so lepe roza barve, samičke pa rjavkasto sivkaste barve. V Akabskem zalivu so v morju številni lepi koralni grebeni in tropske ribice, ki razveseljujejo turiste in domačine. Žal zaradi odlaganja fosfatov v morje bogata morska favna počasi propada. OKOLJSKI PROBLEMI Naravni problem je stalna suša in puščavska pokrajina ter številni potresi (zadnja stoletja ni bilo katastrofalnih potresov, se pa tla tu in tam zatresejo, saj Jordanija leži na stiku velikih zemeljskih plošč). Antropogeni problemi: preveliko izkoriščanje skromnih vodnih virov, sekanje gozdov v preteklosti na zahodu dežele, posledična erozija zemlje in zasoljevanje, preveč intenzivna paša. Pomanjkanje vode je največji okoljski problem Jordanije. Leta 2015 je bila država na 175. mestu na svetu glede dostopa do pitne vode za uporabo in namakanje. Na slabšem mestu so samo še države kot: Katar, ZAE, Egipt ( ki sicer vodo v obliki Nila ima, ima pa ogromno prebivalcev). V Jordaniji je le 77 litrov uporabne vode na prebivalca na leto. Največji problem je, ker Izraelci uporabljajo vodo iz reke Jordan za namakanje svojih višje ležečih polj in nasadov. Jordancem ostaja manjša količina vode, do Mrtvega morja pa posledično priteče vse manj vode, gladina jezera se niža. V Jordaniji 5 % prebivalcev (kmetje) porabi 75 % vode. Veliko vode pa se izgubi tudi v naseljih zaradi slabih napeljav – stare počene cevi. VAROVANJE OKOLJA: Leta 1966 je bila ustanovljena Kraljeva družba za varovanje narave . 4 največji zaščiteni naravni parki: wadi Dana , wadi Mujib, močvirji Azraq in Shaumari .

9

VAROVANJE KULTURNIH ZNAMENITOSTI: UNESCO ščiti mnoge točke. Kraljica Jordanije je zanesljivo PETRA, zaščitena leta 1985 . Pod UNESCOVO ZAŠČITO je tudi WADI RUM .

GOSPODARSTVO JORDANIJE V primerjavi s sosedami je relativno nepomembno.

Po zaslugi zadnjih dveh kraljev je gospodarstvo razpršeno na zelo različne sektorje, velik priliv pomenita turizem in denar jordanskih zdomcev. V preteklosti je bilo jordansko gospodarstvo zelo navezano na Irak. Iračani uporabljajo njihovo pristanišče Aqabo. Kasneje mora Jordanija upoštevati embargo na Irak, zato so izgubili veliko poslov . V zameno za spoštovanje embarga pa Jordanija začne dobivati pomoč od svetovne banke, mednarodnega monetarnega sklada in ZDA. Po letu 2000 se je v Jordaniji začela privatizacija. Sodobni kralj pospešuje liberalno ekonomijo. Arabska pomlad leta 2011 Jordanije ni tako prizadela kot nekatere sosednje države, se je pa dotaknila njenega gospodarstva.

ZEMLJIŠKA STRUKTURA: – 11,4 % – kmetijska uporaba ( 2 % namakalnih površin) – 1 % – gozd – 87,5 % ostale, za pridelavo hrane neuporabne površine.

KMETIJSTVO Pomeni 7 % BDP ( bruto družbeni proizvod). Kar ni malo, če upoštevamo, da je za organizirano kmetijstvo primernih le 2,41 % ozemlja in le 0,97 % za nasade. V namočenem višavju dobro uspevata ječmen in pšenica. V dolini reke Jordan uspevajo agrumi (pomaranče, mandarine, limone …), drugo sadje, zelenjava, krompir in olive. Dolina reke Jordan je najbolj rodovitno območje Jordanije. V stepi in puščavi je prisotna le nomadska in polnomadska živinoreja.

10

Mnoge dobre pašnike poskušajo spremeniti v nasade sadja s pomočjo umetnega namakanja.

NARAVNI VIRI IN ENERGIJA Rudna bogastva: kalij, baker, uran, barit, fosfati, tudi apnenec, marmor, kamena sol. Energetski viri: jih je zelo malo, plinovod imajo napeljan iz Egipta, nafto dobivajo iz Savdske Arabije, nekaj vrtin imajo sami. Večino elektrike pridobijo v termoelektrarnah na nafto ( 87 %) , velike možnosti imajo v vetrni in solarni energiji, kralj Abdullah II. dobiva ideje od prijatelja Mohameda VI. (Maroko). S Sirci gradijo tako imenovani » JEZ ENOTNOSTI «. Sirci bodo dobili energijo, Jordanci pa zagotovljene vire vode za gospodinjsko uporabo in namakanje. INDUSTRIJA Pomeni 20 % BDP. Večina industrije je okoli glavnega mesta Amman. Najpomembnejše veje industrije: predelava fosfatov, rafinerije nafte, proizvodnja cementa in drugih gradbenih materialov, predelava hrane, tekstilna industrija … TRGOVINA IN FINANCE Pomenijo 33 % BDP. Nacionalna valuta je JORDANSKI DINAR , izdaja ga centralna banka. Ammanska borza je ena največjih v arabskem svetu. Ima odlično lego v vozlišču Arabskega polotoka. Država ima lastniški delež v vseh večjih podjetjih, zato kralj in njegovi ljudje z lahkoto nadzorujejo gibanje gospodarstva po državi. IZVOZ: oblačila, hrana, fosfati UVOZ: stroji, tehnični predmeti, surova nafta, hrana Izvozni partnerji: ZDA, Irak, Savdska Arabija Promet, komunikacije, gradbeništvo Te dejavnosti zaposlujejo okoli 20 % delavcev in pomenijo okoli 20 % BDP.

11

Jordanija ima dobro cestno omrežje – 7203 km Železnice: 509 km Letališča: 18, najpomembnejše je letališče kraljice Alie. Helioport: 1 Pristanišče: 1 – Al‘Aqabah ( Akaba)

Plinovod: 473km Naftovod: 39 km

Problematika Jordanskega gospodarstva: – Izobraženci se selijo v tujino. – Priznani obrtniki in delavci se selijo v cvetoče zalivske države zaradi boljših plač. – 18 % brezposelnost (verjetno v resnici več).

– Premalo služb za mlade intelektualce. – Politična lega sredi nemirnega sveta. – Majhen trg.

TURIZEM V JORDANIJI Postaja vse bolj pomembna gospodarska panoga. Dežela rodovitnega polmeseca in svetopisemskih dogodkov, ki so jo oplazili številni pomembni zgodovinski dogodki, je priljubljen cilj gostov z vsega sveta. Najbolj obiskane točke so: Petra, Wadi Rum, Amman, Mrtvo morje, gora Nebo, kraj Jezusovega krsta in drugi. Turistična infrastruktura se iz leta v leto boljša. Turisti cenijo v Jordaniji čistočo, prijaznost, gostoljubnost, dobro hrano. DRŽAVNA UREDITEV Jordanija je HAŠEMITSKA KRALJEVINA , Hašemiti so direktni potomci Mohamedove hčerke Fatime. Kraljevina je dedna . Kralji so zelo spoštovani in imajo veliko vlogo. Jordanski parlament ima zakonodajno oblast, izvršilno in sodno oblast pa ima jordanska vlada.

12

Vlado vodi premier , ki ga nastavi kralj. Od junija 2018 je premier gospod Omar Azzaz . Politične stranke so dovoljene, volitve imajo na 4 leta, vendar pa jih kralj večkrat odpove, posebno če je politično stanje nestabilno.

ZGODOVINA JORDANIJE Prazgodovina

Najstarejši materialni ostanki človeka segajo 200.000 let nazaj. Bližnji vzhod (Levant, jugozahodna Azija) je že od nekdaj križišče poti, izjemna strateška točka in ni presenetljivo, da je bil naseljen že v pradavnini. Prav preko tega področja so se hominidi širili iz Afrike proti Evropi in Aziji. Najstarejši dokazi o pridelavi pšenice in kruha so stari okoli 14.500 let, arheološko najdišče se nahaja v severovzhodni jordanski puščavi. Pred 10.000 do 5000 leti se je začela mlajša kamena doba. Lovci in nabiralci so postali živinorejci, nastajala so prva utrjena naselja. Najbolj znano naselje je Ain Ghazal, ki leži na obrobju današnjega Ammana. Tam so arheologi našli na desetine mavčnih kipov človeške oblike (7250 pred našim štetjem). Prva mesta in države Med leti 3600 in 1200 pred našim štetjem so nastala na področju današnje Jordanije prva urbana središča. Wadi Feynan je postal regionalno središče za pridobivanje bakra. Bližnji vzhod je bil v tem času zelo živahno trgovsko in obrtno vozlišče. Na območje Transjordanije so se priselili stari Egipčani. Po njihovem umiku so nastala prva plemenska kraljestva Ammon , Edom in Moab , govorili so semitske jezike kanaanske skupine. V Bibliji piše, da je kralj David napadel Moab in Edom. Po njegovi smrti sta obe kraljevini spet postali neodvisni. Ta transjordanska ljudstva so bila v nenehnem nasprotju s sosednjima hebrejskima kraljestvoma Judejo in Izraelom. Iz tega časa je znana MEŠEVA STELA , ki jo je moabski kralj Meša dal postaviti leta 840 pred našim štetjem. Stela opeva njegove gradbene projekte in zmage nad Izraelci (Hebrejci).

13

Okoli leta 700 pr. n. št. je Bližnji vzhod nadziralo Asirsko cesarstvo . Po razpadu cesarstva so vodstvo prevzeli Babilonci. Ti so leta 597 pr. n. št. opustošili Jeruzalem. Jordanska ljudstva so jim pomagala. Kasneje so se Babiloncem uprli, bili premagani in ostali pod perzijsko, helensko in rimsko oblastjo. Klasično obdobje V času Aleksandra Velikega (332 pr. n. št.) je na Bližnji vzhod (Levant) prišla helenistična kultura . Po njegovi smrti ( 323 pr. n. št.) je njegova velika država razpadla na več delov, ki so se jih polastili Aleksandrovi generali. Transjordanija je postala predmet spora med Ptolomejci (sedež v Egiptu) in Selevkidi (sedež v Siriji). Spor med obema silama so izkoristili Nabatejci – nomadski Arabci in leta 169 pr. n. št. ustanovili neodvisno kraljevino. Nabatejsko kraljestvo je segalo na jugu do Rdečega morja in na severu do Damaska (za kratek čas so ga celo zavzeli). Nadzorovali so številne karavanske poti, bili tudi sami zelo uspešni trgovci, zato so v kratkem času zelo obogateli. Sezidali so si slovito prestolnico PETRO. Petra pomeni kamen in tudi ta znana, danes zelo priljubljena, turistična točka je vklesana v kamen. Cvetela je v 1. st. pr. n. št. , saj je bila opremljena z izjemno naprednim namakalnim sistemom, s čimer je omogočala pridobivanje hrane, hkrati pa je bila skrita očem. Nabatejci so bili izjemni kamnoseki in rezbarji. Največji dosežek HAZNE AL-FIRAUM – faraonska zakladnica (El Khazneh) – lahko občudujemo še danes. Le-ta je bila verjetno tudi mavzolej nabatejskega kralja Areta IV. Nabatejci so bili dobri poznavalci puščave, vodili in nadzorovali so trgovske karavane in poznali dragocene vodne vire v puščavi. O Petri in njenih prebivalcih preberite več v nadaljevanju našega vodnika. Rimsko obdobje Rimske legije so leta 63 pr. n. št. okupirale Bližnji vzhod. Začelo se je rimsko obdobje jordanske zgodovine, ki je trajalo 4 stoletja. Cesar Trajan je leta 106 našega štetja neopazno anektiral Nabatejo in obnovil Kraljevo cesto in jo imenoval Via Traiana Nova. Trajan je oblikoval tudi sloviti »dekapolis« . Iz grško-helenskih mest – Filadelfija (Amman), Gerasa (Jeraš), Gedera (Umm Qais) in drugih – je

14

sestavil 10 mest, ki so imela poseben status in svoboščine. Jeraš je obiskal celo cesar Hadrijan na svoji poti v Palestino. Leta 324 je Rimsko cesarstvo razpadlo na dva dela . Na vzhodu se je okrepila Bizantinska država , ki je nadzorovala celoten Bližnji vzhod do leta 636. Krščanstvo je leta 313 v času cesarja Konstantina postalo legalno. Uradna državna religija pa leta 390. Jordanija je v času Bizanca lepo uspevala, povsod so gradili krščanske cerkve. V kraju Umm ar Rasas v južnem delu današnjega Ammana je bilo kar 16 bizantinskih cerkva. Leta 363 je močan potres uničil velik del Petre. Krepil se je tudi morski promet in Petro so postopoma opustili. Kasneje so področje današnje Jordanije zasedli Sasanidi . Islamsko obdobje Bizantinci in krščanski Arabci so večkrat zavrnili prihajajoče muslimanske sile. V času prvega ali rašidunskega kalifata so bili uspešni, pod Omajadi pa so v Transjordaniji nastale številne utrdbe, npr. Al-Kharanah … Omajadom so po močnem potresu leta 747 nasledili Abasidi . Ti so svojo prestolnico preselili iz Damaska v Bagdad. Obvladovali so celoten Bližnji vzhod. Od leta 969 do 1070 so Transjordaniji vladali Fatimidi , ki so imeli prestolnico v Kairu, nato pa križarsko Jeruzalemsko kraljestvo . Jordanija je po vseh teh vojnah postala izropana in izčrpana, mnogi prebivalci so se vrnili k beduinskemu nomadskemu načinu življenja, ki so ga najbolj poznali. Križarske vojne – Latinsko kraljestvo Leta 1095 je papež Urban spodbudil sveto vojno kot maščevanje za uničevanje krščanskih cerkva in romarskih poti ter muslimansko zavzetje svete dežele. Leta 1099 križarji zavzamejo Jeruzalem in za seboj pustijo veliko uničenje. Ustanovijo Latinsko kraljestvo Jeruzalem. V začetku 12. stoletja osvojijo večino Jordanije in se utrdijo v Karaku , Shobaku in Akabi , vendar križarji kmalu doživijo protiudar. Nur ad- Din in Salah ad-Din (znani Saladin ) poenotita Arabce v regiji Bližnjega vzhoda in skupaj premagajo križarje, ki se umaknejo v Egipt. Saladin zavzame večino križarskih gradov v Jordaniji. Križarji so zgradili več gradov, med drugim znani grad Al-Karak . Med

15

bitko pri Hattinu ob Galilejskem jezeru je umrl Ajubitski vodja in odličen vojskovodja Saladin . Sledili so Mameluki in se držali na oblasti do leta 1516. Dokončno premagajo križarje, kasneje pa jih premagajo Mongoli. Osmansko cesarstvo Otomani (Osmani, Turki) leta 1453 osvojijo Konstantinopolis (Bizanc) in mu podelijo novo ime – Istanbul. Leta 1516 je vojska Osmanskega kalifata osvojila ozemlja Mamelukov. Otomani – Osmani se zadržujejo predvsem v Damasku in Jeruzalemu, Jordanija je zanje nepomembno puščavsko zaledje, ki jo imajo pod nadzorom do 19. st. V 19.s t. zgradijo železniško progo Hejaz , ki poveže Damask in sveto mesto Medina. Železnica gre preko Ammana. To pomeni za Amman začetek hitrega razvoja. Otomani na ozemlje Jordanije naselijo prebivalce iz drugih delov velikega imperija – kavkaška ljudstva, Turke ... Nemirno 20. stoletje 1. svetovna vojna pusti sledi v Jordaniji. Na jordanskih tleh je bilo več spopadov med Otomani (ki so bili v povezavi z Nemci) in Britanci (prišli iz Egipta). Britanci imajo podporo Arabcev. Posebno močan in pomemben je bil EMIR FAISAL IBN HUSAYN . Bil je član Hašemitske dinastije iz Meke, družina je neposredna potomka samega preroka Mohameda. Na to dejstvo so danes Jordanci zelo ponosni. Britanci mu obljubijo ustanovitev neodvisne Arabske države . Arabce koordinira znameniti Lawrence Arabski (Thomas Edward Lawrence – valižanski diplomat, zgodovinar, arheolog, obveščevalec in navdušen raziskovalec). Postane prijatelj, zaupnik in sodelavec emirja Faisla in je zaslužen za nastanek Hašemitske države. Britanci so po 1. sv. vojni izdali Arabce. S Francozi so podpisali sporazum, po katerem bi Libanon in Sirija prešla pod francosko oblast, Palestina in Transjordanija pa pod Britance.

16

THOMAS EDWARD LAWRENCE 16. 8. 1888 se je v angleškem Wallesu rodil arheolog, pisatelj, zgodovinar, politik, diplomat in velik avanturist Thomas Edward Lawrence. Njegova mama je bila škotska guvernanta, oče pa plemič. Ko sta se dobivala, sta si nadela ime gospod in gospa Lawrence. Mladi Thomas je obiskoval srednjo šolo v Oxfordu in kasneje študiral zgodovino. Oče je finančno zanj dobro poskrbel. Med letoma 1910 in 1914 je delal kot arheolog v Britanskem muzeju. Ko je izbruhnila 1. sv. vojna, se je javil kot prostovoljec v vojsko in poslali so ga v Egipt. Leta 1916 pa so ga poslali v Arabijo na obveščevalno misijo. Hitro se je povezal z arabskimi uporniki. Znan je bil po tem, da se je naučil arabščine, naučil se je spati, jesti in biti oblečen kot Arabci. Sprejel je celo islam. Kmalu se je povezal z emirjem Faisalom, sodeloval je v uporu proti zadnjim osmanskim silam. Po vojni je Lawrence sodeloval z britansko vlado in emirjem Faislom. Za svoje zasluge za pomirjanje strasti na Bližnjem vzhodu je bil odlikovan z Viktorijinim križcem in viteškim položajem. Oboje je odklonil. Leta 1922 se je umaknil iz javnega življenja. Napisal je odmevno knjigo »SEDEM STEBROV MODROSTI«. Dopisoval si je z mnogimi pisatelji, umetniki, politiki, vsi so ga imeli za največjega poznavalca arabskega sveta tistega časa, zato je dobil ime Lawrence Arabski. Leta 1935 je umrl v prometni nesreči z motorjem. Leta 1962 je bila posneta filmska uspešnica o njegovem zares nenavadnem življenju – LAWRENCE ARABSKI, glavno vlogo je igral znani Peter O‘Toole. Film je pravi zgodovinski spektakel, dolg 3 ure in 45 minut ter je eden najboljših filmov iz 60. let. Leta 1967 je osvojil kar 7 oskarjev.

17

TRANSJORDANIJA Po 1. sv. vojni Arabci nadzorujejo večino Arabskega polotoka. Emir Faisal ustanovi neodvisno vlado v Damasku. Evropske sile niso naklonjene oblikovanju velike Arabske države. Britanci se zato dogovorijo s Faislom, da mu pripada Irak in prestolnica Damask, njegov brat Abdullah pa dobi Transjordanijo . Za prestolnico postavi Amman . Britanci leta 1923 priznajo neodvisnost države, ohranijo pa PROTEKTORAT (zunanja politika, vojska in finance so v britanskih rokah). S številnimi pogodbami imajo Judje prepoved priseljevanja v Jordanijo. Britanci pomagajo uriti Abdullahovo Arabsko legijo, ki pomagajo emirju nadzorovati večnarodnostno prebivalstvo, predvsem samovoljne beduine. Kraljevina leta 1946 – Emir Abdullah postane prvi kralj Jordanije. Dogodki po 2. svetovni vojni Po vojni se pojavi PALESTINSKO VPRAŠANJE . Takrat je živelo v tej deželi 10 % Judov in 90 % muslimanov. S celega sveta so se v Palestino začeli naseljevati Judje. Ideja o judovski državi je bila tako že vnaprej obsojena na velike težave. Združeni narodi izglasujejo ustanovitev IZRAELA . Britanci se umaknejo, Izraelci prevzamejo oblast. Združena Arabska vojska poskuša prevzeti oblast v Palestini, ampak dobro trenirana izraelska vojska tega ne dopusti. Arabski vojski se je pridružila tudi Jordanija. Po podpisu mirovnega sporazuma dobi Jordanija tako imenovani Zahodni breg in vzhodni del mesta Jeruzalem . Kralj Abdullah si želi ustanoviti VELIKO ARABSKO SIRIJO pod vodstvom dinastije Hašemitov – Jordanija, Sirija, Libanon, Palestina in Irak. Kralj se razglasi za kralja Palestine. Ta ideja ne obrodi simpatij, posebno Palestinci ne marajo hašemitskega kralja. Leta 1951 je kralj Abdullah I. ubit pred mošejo Al-Aqsa v Jeruzalemu. Oblast prevzame njegov sin Talal , ki pa se čez eno leto odreče oblasti, ker ni sposoben vladati.

18

VLADAVINA KRALJA HUSSEINA Kronan je bil leta 1953. Leta 1956 izvedejo volitve, prekinejo vezi z Britanci, kralj izvede državni udar proti lastni vladi, ker se boji njihove povezave z Rusi. Poveže se z bratrancem iz Iraka, povezava pa ne traja dolgo, saj tam iraška oblast pade. Sledi državni udar z Zahodnega brega (Palestina), podpirajo ga beduini. Državni udar ne uspe, kralj Hussein se še bolj utrdi na oblasti, prepove stranke, uvede diktaturo. Leta 1960 ponudijo državljanstvo palestinskim beguncem. Kralj nasprotuje nastanku PLO ( Palestinska osvobodilna organizacija ) in PNC (Palestinski narodni svet). V tem času ustanovijo tudi Al-Fatah – Palestinsko nacionalno osvobodilno gibanje, njegov voditelj je Yasser Arafat. ZDA pomaga Jordaniji, vse več je turizma - Jeruzalem, reka Jordan, Petra. V Jordaniji se stanje počasi izboljšuje. ŠESTDNEVNA VOJNA 1967 Palestinski gverilci so napadli Izrael iz Sirije, podpira jih Egipt s predsednikom Nasserjem. Egipt zapre Rdeče morje, z Jordanijo sklene vojaški pakt. 5. junija 1967 Izraelci napadejo nazaj, zasedejo Golansko planoto, Sinaj, Zahodni breg, ustavijo zračne sile. Zmagajo pred očmi osuplega sveta. Za Jordanijo je 6-dnevna vojna terjala velike izgube: izgubili so Jeruzalem (sveto mesto, turizem), Zahodni breg (kmetijstvo). Dobili pa ogromen val palestinskih beguncev. BOJI S PALESTINCI Zaradi poraza v šestdnevni vojni postajajo Palestinci vedno bolj militantni. Jordanska vlada dopušča, da operirajo z njihovega ozemlja, ker je najbližje Izraelu. Palestinci si dovolijo vse več. Streljajo na kraljevi konvoj, ugrabijo 68 talcev iz Evrope v hotelu v Ammanu, k pristanku prisilijo tri jordanska letala in jih pred očmi svetovne javnosti razstrelijo. Leta 1970 kralj Hussein razglasi vojaško oblast in se spopade s Palestinci. Zadnje upornike premagajo leta 1971. Palestinci se lahko vdajo kralju ali pa pobegnejo. Takrat jih veliko pobegne v Libanon. Kralj Hussein začne leta 1989 uvajati demokratične spremembe v državi. Na volitve gredo lahko tudi ženske, spet so dovoljene stranke.

19

ZALIVSKA VOJNA Zalivska vojna se je začela 17. 1. 1991. Razlog zanjo je bil napad Iraka na Kuvajt avgusta 1990, češ da Kuvajt črpa nafto na iraškem ozemlju. 30 držav OZN z ZDA na čelu se je odkrito postavilo proti Iraku. Jordanski kralj se ne upre Sadaamu Husseinu , saj je bil Irak največji trgovinski partner Jordanije. Na zahodu so to sprejeli kot podporo Sadaamu. Kralj se je trudil z diplomacijo in pomirjal obe strani. Na koncu Zalivske vojne dobi Jordanija spet ogromno beguncev. Jordanija, ki je priznala PLO , se odrekla Zahodnemu bregu in delu Jeruzalema, podpiše leta 1994 mirovni sporazum z Izraelom . Ta sporazum spodbudi medsebojno sodelovanje, odprejo meje, skupaj začnejo upravljat vodne vire. Zaradi vsega tega so druge arabske države jezne na Jordanijo, zaostrijo se odnosi s Sirijo in Libijo. VLADANJE KRALJA ABDULLAHA II. Na oblast pride leta 1999. Vlada zmerno in zelo diplomatsko. Obiskal je vse dežele, ki so veljale za sovražne, tudi Libijo in Sirijo. V arabski skupnosti velja za umirjenega. Za Jordanijo je uspel pridobiti veliko ameriško finančno pomoč. Doma je zelo priljubljen , povsod visijo njegove slike, čeprav niso obvezne. Od leta 1993 je poročen z Ranio Al-Yassin , s katero imata 4 otroke. Kralj Abdulah II. v svetu uživa veliko spoštovanje, prizadeva si za razvoj šolstva, medicine, industrije, kmetijstva, prometa in drugih vej gospodarstva.

20

ALI VESTE? - Da je bil kralj Hussein kar 4x poročen in imel 11 otrok? - Da se je večkrat preoblekel v taksista in se pomešal med prebivalce Ammana ter jih spraševal o kralju? - Da je ena od njegovih žena – kraljica Alia – umrla v helikopterski nesreči? Zato se najpomembnejše letališče v Jordaniji (v Amanu) imenuje letališče kraljice Alie (Queen Alia Airport). - Da je kralj Abdulah II. leta 2002 prejel zlati častni znak svobode Republike Slovenije z naslednjo utemeljitvijo: »Za zasluge pri utrjevanju prijateljskih meddržavnih odnosov med Republiko Slovenijo in Hašemitsko kraljevino Jordanijo.«? - Da je kralj Abdulah II. dober prijatelj maroškega kralja Mohameda VI.? - Da 5 % prebivalcev (večinoma kmetje) porabi kar 75% vode (za namakanje polj in nasadov)? - Da ime PETRA pomeni KAMEN? - Da ima Mrtvo morje kar 280 do 340 promilov soli in se v njem pravzaprav ne da plavati, lahko pa lebdimo na vodi? - Da je Mrtvo morje z okolico najgloblja naravna depresija na svetu? Leži kar 431 m pod gladino morja. - Da BEDU pomeni »iz puščave«, iz te besede BEDUIN – človek iz puščave ( beseda izhaja iz stare arabščine).

21

PREBIVASTVO JORDANIJE Število prebivalcev leta 2018: 10,458.413. Od tega približno 3 milijone priseljencev brez državljanstva, večinoma so begunci. V Jordaniji je 71 beguncev na 1000 prebivalcev! O narodnostih in verah preberite v uvodu.

Rodnost: 28,6/1000 preb. Smrtnost : 3,4/1000 preb. Naravni prirastek: 25,2/1000 preb. Mestno prebivalstvo: 91,2 %.

Smrtnost mamic ob porodu: 46/100.000 porodov. Smrtnost dojenčkov ob porodu: 13,7/1000 porodov. Pričakovano trajanje življenja: 75 let (2018).

Ženske: 76,6 let Moški: 73,6 let Bolniki s HIV – manj kot 500 v celi državi. Zanimivo je, da je v državi 47 % žensk in 53 % moških (razlog – priseljevanje migrantov, med katerimi prevladujejo moški). Veliko Jordancev živi v tujini (ZDA, Kanada, Francija, Španija, Švedska). ŠOLSKI SISTEM Po zaslugi zadnjih dveh kraljev se je izobraženost v Jordaniji zelo izboljšala. Več kot polovica prebivalcev ima srednješolsko in višjo izobrazbo. Stroške pokriva Ministrstvo za šolstvo. Obvezno izobraževanje traja do 14. leta. V državi so 3 vrste šol: - vladne šole, v katere hodi večina učencev, - privatne šole za bogatejše otroke in otroke tujcev, - UNRWA šole za otroke palestinskih beguncev. Osnovna šola traja 6 let, pripravljalna šola naslednje 3, srednja šola 3 leta, sledi pa študij na univerzi.

22

ZDRAVSTVO Zdravstvo se v Jordaniji hitro izboljšuje. Kralj za to panogo nameni 7,5 % BDP. Prebivalci imajo nacionalno zdravstveno zavarovanje. Storitve so po zelo nizki ceni, revni ljudje imajo storitve zastonj. Bolnice so v velikih regionalnih centrih, prebivalci, ki živijo na podeželju (beduini), imajo otežen dostop do zdravstvenih storitev. V zadnjih desetletjih se razvijajo privatne klinike za bogatejše in tujce v državi. 1,5 zdravnika/1000 prebivalcev 2 bolniški postelji /1000 prebivalcev KULTURNO OKOLJE V JORDANIJI Kljub temu, da je država multikulturna, prevladuje arabska muslimanska tradicija. Islam ima veliko vlogo, posledično veliko spoštovanje družine in klanov ter posameznih vlog znotraj teh skupin. Z vidika kulturnega razvoja zadnja leta nastaja velika razlika med sodobnim Ammanom (ter drugimi velikimi mesti) in bolj tradicionalnim podeželjem. Posebno beduini še vedno negujejo tradicijo, kralj pa jih pri tem podpira, saj želi ohraniti njihovo edinstvenost. Islamska tradicija prepoveduje upodabljanje človeka in živali, zato so se umetniki usmerili v čudovito geometrično poslikavo, povsod lahko občudujemo arabeske, staro arhitekturo, lepe mošeje, čudovito keramiko. V državi načrtno pospešujejo kulturo. V Ammanu je NARODNA GALERIJA, NARODNI TEATER, nekaj muzejev, ustanovili so fakulteto za umetnost, začeli so s filmsko industrijo. Glasba je sicer tradicionalna, med mlade pa prihajajo prave pop zvezde, ki kombinirajo tradicijo in sodobne glasbene tokove iz tujine. Veliko vlogo ima UNESCO, ki osvešča prebivalce s pravilno zaščito naravnih in kulturnih znamenitosti.

23

JORDANSKA GLASBA Tradicionalna glasba temelji na arabski glasbi.

Kot vsi Arabci, tudi Jordanci uporabljajo številne zanimive instrumente: piščali (shababa), mijwiz (dve piščali iz bambusa, speti skupaj), arghul (glasbilo iz lesa podobno klarinetu), oud (glasbilo podobno lutnji), tablah (boben iz keramike in z membrano iz kamelje ali kozje kože, zelo priljubljen v puščavskih pokrajinah severne Afrike in Bližnjega vzhoda), rebab (zelo ozko brenkalo z lokom), gerbeh (Angleži imenovali »bagpipe« - posebne dude z velikim mehom). V Jordaniji je zelo priljubljen beduinski pevec Omar Al-Abdallat, ki poje znano domoljubno pesem » Hashemi, hashemi «. Diana Karazon je jordanska pop pevka, ki vključuje elemente tradicionalne glasbe. Največji zvezdi sodobne jordanske glasbe in idola mladih pa sta Toni Qattan in Hani Mitwassi. Najbolj priljubljena skupina pa je RUM, ki potuje tudi po Evropi in svetu. V glavnem mestu so vedno bolj pogoste hiphop in »heavy metal« skupine. Vsekakor želi Jordanija (zaradi liberalnega kralja, ki to dovoljuje) ujeti zahodne trende tudi v glasbi. ŠPORT Tudi tu so Jordanci šele na začetku razvoja. Najbolj priljubljena skupinska igra je seveda NOGOMET, sledijo rokomet, odbojka in košarka. Leta 1984 je bila Jordanija prvič prisotna na letnih olimpijskih igrah. Veliko presenečenje za vse Jordance pa je bila zlata olimpijska medalja v taekwondoju (Rio de Janeiro, 2016, Ahmad Abhughaush).

24

ISLAM V JORDANIJI Muslimanska vera se je na območju današnje Jordanije razširila v 7. stoletju, po smrti preroka Mohameda. ISLAM pomeni vdan Bogu , podrejen. Musliman pa pomeni tisti, ki je podrejen bogu. Muslimani so monoteisti, njihov bog se imenuje Alah . Verska knjiga, kjer so zapisani njihovi nauki, je KURAN (koran). Muslimanska vera je nastala v začetku 7. stoletja, ko je na Arabskem polotoku in na sploh na Bližnjem vzhodu vladala politična nestabilnost in verska neenotnost. Mohamed se je rodil v Meki leta 570. Bil je vodnik in organizator trgovskih karavan, spoštovana oseba v Meki. Poročil se je z bogato, malo starejšo vdovo Khadijo in imela sta 4 hčerke. Ko je bil star okrog 40 let, se mu je začel prikazovati nadangel Gabriel in mu je sporočal temelje nove vere. Ti temeljijo na besedah: »Ni Boga razen Boga Alaha in ti, Mohamed, si njegov prerok.« Te besede so tudi temelj prvega stebra nove vere, ki se je hitro razširila. Mohamed je moral zaradi novih naukov bežati iz Meke v Medino (Hijrah) . To je bilo leta 622 našega štetja. Takrat so muslimani začeli svoje štetje let. V Medini so Mohameda zelo toplo sprejeli in nova vera se je hitro razširila. Leta 630 se zmagovito vrnejo nazaj v Meko. Leta 632 je Mohamed umrl. Po njegovi smrti so njegovi učenci zapisali njegova videnja in pričevanja in nastal je Kuran (Koran) . Mohamed pred smrtjo ni določil svojega naslednika. Zato so se v muslimanski veri prav kmalu začela nasprotja. Prvi štirje kalifi so bili Abu Bakr, Omer, Osman in Ali. Slednji je bil poročen z Mohamedovo hčerko Fatimo in oba skupaj sta začetnika posebne veje muslimanstva – šiitov. Kasneje se islam hitro razširi po Bližnjem vzhodu in severni Afriki.

25

5 STEBROV ISLAMA Šahada – verovanje v edinega boga Alaha, Mohamed pa je njegov prerok. Salat – molitev – klanjanje 5x na dan po posebnem postopku in z obrednim umivanjem pred klanjanjem. Zakat – miloščina – 1/40 letnega prihodka za ubožne – določeno v kuranu. Ramadan – mesec v letu, ko se muslimani postijo od sončnega vzhoda do sončnega zahoda (vzdržnost, razmislek, branje kurana, družina). Hadj (hadž) – romanje v Meko – v svetem mesecu hadju, če seveda dopuščajo razmere Večina jordanskih muslimanov pripada sunitom – 95%. KRŠČANSTVO V JORDANIJI Po podatkih iz leta 2014 je v Jordaniji okoli 300.000 kristjanov. Zanesljivo je imela Jordanija eno najstarejših krščanskih skupnosti na svetu že v 1. st. našega štetja. Ob reki Jordan je bil krščen Jezus Kristus (glej KRAJ JEZUSOVEGA KRSTA). Po deželi so številni ostanki starih cerkva. Danes predstavljajo kristjani 2,2 % prebivalcev, še leta 1930 pa jih je bilo okoli 20 %. Razlog za zmanjšanje deleža je doseljevanje muslimanskih migrantov in večja rodnost v muslimanskih družinah. Etnično je večina kristjanov arabskega porekla. Večinoma pripadajo VZHODNI PRAVOSLAVNI CERKVI (armenska, grška, sirska pravoslavna cerkev …), okoli 114.000 je katolikov in okoli 30.000 protestantov. V zadnjih letih je prišlo iz Sirije najmanj 7000 iraških krščanskih migrantov in 20.000 sirskih krščanskih migrantov. V jordanski družbi so se lepo asimilirali, hašemitski voditelji so jim dali vse pravice. V parlamentu imajo 9 sedežev (od skupaj 130). Kristjani so ponosni tudi na svojo predstavnico Dino Kawar , ki je jordanska veleposlanica v ZDA.

26

JORDANSKI BEDUINI BEDU = »IZ PUŠČAVE«, BEDUIN = »PREBIVALEC PUŠČAVE« Beduini so avtohtoni prebivalci Jordanije. Vsaj 30 % Jordancev ima beduinske korenine, približno 13 % prebivalcev pa se še vedno prišteva k beduinom. Jordanski beduini so v sodobnem času prebivalci vzhodne Jordanije, vzhodno od puščavske avtoceste. Še vedno živijo nomadsko življenje, njihov zaščitni znak je tradicionalni šotor, ki je prekrit s šotorskimi krili, narejenimi iz kozje dlake. Šotorom se po arabsko reče » beit al ha‘ar « ali »hiša las«. Večina beduinov ima tudi stalna bivališča, šotore pa uporabljajo, kadar se premikajo s čredami ovc in koz za pašo. Ker so meje v puščavi zelo nejasne, beduini večkrat nehote prestopijo meje in migrirajo med Sirijo, Jordanijo in Savdsko Arabijo. Beduinom to ne predstavlja nobenega problema, če pa je v bližini policijska patrulja, lahko pride do incidenta. Ukvarjajo se s tradicionalnimi dejavnostmi. Imajo kamele, koze in ovce, v zimskem času gojijo zelenjavo in pšenico na redkih namakanih območjih v oazah. Še vedno obvladajo stare obrti – tkanje prelepih preprog, izdelava šotorov, oblikovanje beduinskega nakita, pletenje volnenih izdelkov, tetoviranje s heno … So zelo samosvoji, neradi pošiljajo otroke v šole, ker so prepričani, da se bodo tam naučili novotarij sodobnega življenja … So pa izjemno gostoljubni, skupen obred pitja čaja je ob obisku nekaj obveznega. Zanimivost: eden od beduinskih klanov – EL-Bedouil – se je šele leta 1984 izselil iz Petre. Takrat so namreč Petro zaščitili in pripravili za turistični obisk tujcev. Ta klan je živel v Petri več kot 2000 let, izhajajo iz rodu slavnih Nabatejcev. Dobili pa so novo naselje in pašna območja – Um Sayhoun v Wadi Musa. Beduini so po tradiciji podporniki hašemitske dinastije jordanskih kraljev. Jordanski kralj Abdullah II. se zavzema za ohranjevanje beduinske kulture.

27

GLAVNE ZNAMENITOSTI JORDANIJE LETALIŠČE KRALJICE ALIE Je glavno in največje jordansko mednarodno letališče. Zgradili so ga leta 1983, ker se nahaja staro ammansko letališče sredi mesta in ni več ustrezalo povečanemu prometu. Leta 2013 so zgradili nov sodoben terminal, ki je že v nekaj letih dobil prestižne nagrade. Streha novega terminala spominja na beduinske šotore, sestavlja jo kar 127 kupol. Na letališču je glavni sedež državne družbe Royal Air Jordanian. Letališče ima ime po kraljici Alii, ki je leta 1977 umrla v helikopterski nesreči. AMMAN Je glavno in največje mesto v Jordaniji. Ima kar 4 milijone prebivalcev, je izredno pomembno mesto, nima pa tako veličastne zgodovine kot sosednja Bagdad in Damask. V arabskem svetu je eno najbolj razvitih in modernih mest. Ime izhaja iz daljšega imena Ain Ghazal-Rabath Ammon (bivališče, grad Amonitov). Philadelphia – tako mesto imenuje Ptolomej II., pomeni pa bratska ljubezen. Ime Amman se pojavlja šele v sodobnem času. Vzdevka: BELI GOLOB ( zaradi belih stavb) in MESTO STOPNIC . LEGA: Amman leži na križišču starodavnih karavanskih poti, na sedmih gričih po tradiciji, danes pa na 19 gričih (zato mesto stopnic), nahaja se med 700 in 1100 m. n. v. PODNEBJE: dolga, vroča sušna poletja in kratke mile zime z nekaj dežja, na najvišjih delih celo sneg. Pogosta je megla v nižjih delih. ZGODOVINA: na območju Ammana so našli več kot 7000 let stare kipce ljudi, sledi neprekinjena naselitev preko neolitika, železne dobe, grško rimskega obdobja do prihoda muslimanov, križarjev, Otomanov in do nemirnega 20.stoletja; glej zgodovino Jordanije. Hašemitski emir leta 1921 razglasi Amman za prestolnico Jordanije. Mesto se začne bliskovito širiti. Leta 1900 ima okoli 2000 prebivalcev, kasneje pa število hitro narašča.

28

Amman je danes prestolnica jordanskega gospodarstva . Je eno najpomembnejših mest v širši regiji. V mestu imajo svoja predstavništva številne arabske in svetovne banke . Ammanska borza je ena največjih v arabskem svetu. Večina jordanske industrije se nahaja v okolici mesta. Stavbe v mestu se večinoma bele, kar daje mestu poseben izgled. Večina medijskih hiš (radio, TV, časopisi …) ima glavni sedež v Ammanu. V Ammanu so najpomembnejši jordanski športni klubi – nogomet, košarka, odbojka. Prebivalci so se po vzoru Evropejcev začeli rekreirati, med njimi celo prve ženske. Občasno je Amman organizator mednarodnih športnih tekmovanj. Tudi v glasbi je Amman center države. Tu so koncerti arabskega popa, glasbeni klubi, največji festival je Al-Balad Music Festival , ki poteka vsako leto v amfiteatru, udeležijo se ga glasbene skupine iz vsega arabskega sveta. V Ammanu je največ srednjih šol in kar 20 univerz . Zaradi številnih diplomatov so tu tudi zelo kakovostne privatne in mednarodne šole, kjer poteka pouk v angleščini. OGLEDI: - Mošeja kralja Abdullaha I. (1989) - zgrajena za 10.000 vernikov, ločena galerija za 500 žensk, mošejo lahko obiščejo tudi tujci. - Citadela - na griču Jebel Al Qala‘a, bizantinska bazilika, Herkulov tempelj, mošeja, palača, obzidje. - Rainbow street – zelo zahodnjaška živahna ulica s trgovinami, bari, restavracijami. - Parlament (130 poslancev in 65 senatorjev). - Amfiteater (za 6000 ljudi) iz 2. st., najbolje ohranjena antična zgradba. - Forum – nekdaj glavni rimski trg, danes Trg Hašemitov, zelo priljubljeno shajališče ljudi, poleti šiše, čaj, glasba. - Odeon iz 2. st. za glasbene predstave za do 500 ljudi. - Nimfeum – kopališče iz 2. st in nekoč glavni mestni vodnjak – 600 m 2 velik bazen, posvečen nimfam.

29

GORA NEBO Nahaja se na višini 710 metrov. To je pravzaprav vrh grebena, ki se dviga nad Mrtvim morjem na jordanski strani. To je bila lokacija, kjer je Mojzes (po Tori – Stari Zavezi) ugledal obljubljeno deželo. Na tej gori naj bi Mojzes tudi umrl. Pod grebenom je 1150 metrov globoko podolje z reko Jordan in Mrtvim morjem (depresija). Gora Nebo ima še vedno velik religiozni pomen. V 5. Mojzesovi knjigi, to je zadnja knjiga Stare zaveze, je 34 poglavij. V njih so trije Mojzesovi govori . V prvem obuja spomin na svoje 40-letno potovanje po puščavah Bližnjega vzhoda. V drugem ponovi 10 božjih zapovedi in v tretjem pomen zaveze in kesanja. V zadnjih poglavjih je opisano, kako Mojzes stopi na goro Nebo, uzre obljubljeno deželo, v katero pa ne sme stopiti. Med zgodovinarji so še vedno polemike ali je gora Nebo v Jordaniji zares ista kot je opisana v Tori? Je Mojzes res umrl tu? Na ta vprašanja bo zgodovina še odgovorila. Arheologi so našli na gori bizantinsko cerkev iz 4. st., papež Janez Pavel II. je goro obiskal med romanjem v Sveto deželo in na gori posadil oljko. Leta 1930 so menihi frančiškani rekonstruirali staro bizantinsko baziliko, položili lep mozaik (vinogradništvo, živali, lov). Bazilika je bila ponovno prenovljena in povečana leta 2016 in je izjemno lepa točka za vse obiskovalce. Na goro Nebo prihajajo tako kristjani kot muslimani in Judje ter vsi, ki jih zanima zgodovina. MADABA – VELIKI MOZAIK Je mesto s 85.000 prebivalci in se nahaja 30 km JZ od Ammana. Tu je bilo naselje že v bronasti dobi. V Bibliji je Madaba omenjena kot Medvah. Kasneje je bila del rimske in bizantinske province. Sledile so arabske muslimanske dinastije. Leta 776 je mesto stresel močan potres. Mesto je bilo uničeno in zapuščeno. V njem je dolgo živelo le malo prebivalcev. Konec 19. st. pa se v mesto priseli 90 družin arabskih kristjanov iz Karaka, za gradnjo hiš so uporabljali ostanke prejšnjih in po naključju so našli izjemno lep mozaik. Na delo pridejo arheologi, posebej se je izkazal italijanski arheolog Giuseppe Manfredi.

30