Oskarjev Oman

Oskarjev Oman

t:+ 04 201 43 38, 04 201 43 39 info@agencija-oskar.si www.agencija-oskar.si

Agencija Oskar d.o.o. Gregoriceva ulica 38 SI-4000 kranj 7

ODKRIVAJTE SVET IN DOŽIVITE VEČ z Agencijo Oskar

KAZALO SPLOŠNO O DEŽELI ...................................................................................................................4 PREBIVALST VO........................................................................................................................................ 5 GEOGRAFIJA............................................................................................................................................. 6 ZGODOVINA................................................................................................................................9 OBDOBJE PRAZGODOVINE DO SPREJETJA ISLAMA............................................................9 PORTUGALSKA KOLONIZACIJA......................................................................................................9 18. IN 19. STOLETJE..............................................................................................................................10 VLADANJE SULTANA SAIDA BIN TAYMURA (1932-1970)...................................................11 VLADANJE SULTANA QABOOSA..................................................................................................11 ČLOVEKOVE PRAVICE V OMANU ......................................................................................... 12 OMANSKA VOJSKA................................................................................................................. 12 MUSCAT. ................................................................................................................................... 13 KRATKA ZGODOVINA........................................................................................................................13 SALALAH................................................................................................................................... 15 SUR............................................................................................................................................. 16 RAS AL – JINZ........................................................................................................................... 16 WADI BANI KHALED.................................................................................................................17 PUŠČAVA WAHIBA...................................................................................................................17 VASICA TIWI IN WADI SHAB.................................................................................................. 18 WADI SHAB............................................................................................................................... 18 BIMMAH SINKHOLE................................................................................................................ 19 NIZWA Z OKOLICO BAHLA, JABREEN, BIRKAT AL MAVZ................................................. 19 JABREEN. .................................................................................................................................. 21 BAHLA. ...................................................................................................................................... 21 FALAJ – STARODAVEN SISTEM UMETNEGA NAMAKANJA.............................................21 OTOKI DIMANYAT...................................................................................................................22 OBLAČILNA KULTURA............................................................................................................22 OMANSKA KULINARIKA........................................................................................................24 ZA JTRK...................................................................................................................................................... 24 KOSILO. .....................................................................................................................................................25 VEČER JA. ..................................................................................................................................................25 OMANSKA GLASBA................................................................................................................25 ZANIMVOSTI............................................................................................................................ 26

SPLOŠNO O DEŽELI URADNO IME DEŽELE: Sultanat Oman.

DRŽAVNA UREDITEV: absolutna monarhija, od leta 1970 ji vlada Qaboos bin Said Al Said, od leta 2011 razdeljen na 11 regij (regija - muhafaza) in 60 dežel. NEODVISNOST: 1650 – pregnali Portugalce. NAJVEČJI NARODNI PRAZNIK: 18.11. – rojstni dan sultana Qaboosa (1940). DAN RENESANSE: 23. julij – na ta dan je leta 1970 sultan Qaboos prevzel oblast od svojega očeta (tako imenovani »dvorni državni udar«). PRVA USTAVA: 1996 GLAVNO MESTO: Muscat – Muškat (1.447 milijona preb. - julij 2018). ZASTAVA: belo polje – mir in napredek, tudi barva imamov. zelena – rodovitne doline, oaze in Zelene gore, tudi barva islama. Omanska zastava je v rabi od 25.4.1995. GRB: Prekrižani sablji in znan tradicionalni ukrivljen nož Khanjar. DENARNA ENOTA: je OMANSKI RIAL, za en rial moramo odšteti približno 2,5 evra. En rial je razdeljen na 1000 baisev (primer: zelo okusna kava karak v popotni indijski čajnici stane 100 ali 200 baisev, en zelo povprečen kapučino v kavarni v Muškatu pa kar 1,5 riala). Zanimivost: še ne dolgo nazaj, v času sultana Taymurja, očeta današnjega sultana, so v Omanu plačevali z indijskimi rupijami in različnimi drugimi valutami. Šele sultan Qaboos je uvedel OMANSKI RIAL, ki se na arabskih in svetovnih tržiščih zelo dobro drži, saj sloni na bogastvu nafte. POVRŠINA: 309.500 km² - za 15 in pol Slovenij, ima dve eksklavi – Madha v ZAE (znotraj katere je pa, zanimivo, majhno ozemlje ZAE – okoli 40 hiš) in Musandam ob Hormuški ožini v Omanskem morju. Polotok Musandam se izjemno približa Iranu in je od nekdaj pomembna vojaško-strateška in prometna točka (znan po lepih plažah, obali s številnimi fjordi, ki spominjajo na Norveško ter koralnih grebenih. MEJNE DRŽAVE: Jemen – 294 km, Savdska Arabija – 658 km, Združeni Arabski Emirati- 609 km, morske obale ima 2092 km. rdeča – boj proti sovražnikom, barva zalivskih držav. V levem kotu državni simbol – preplet dveh sabelj in tradicionalnega noža (khanjar).

4

PREBIVALSTVO ŠTEVILO PREBIVALCEV: 3.494.116 – julij 2018) po podatkih svetovne

organizacije OZN je 45% prebivalcev Omana priseljenih. V mestih živi 84,5% preb. (2018), stopnja se povečuje. Pričakovana življenjska starost: 75,9 let – 2018

Ženske - 78 let Moški – 73,9 let

Na eno žensko v odrasli dobi – 2,86 otroka. Smrtnost dojenčkov: 12,4 na 1.000 porodov. Smrtnost mamic ob porodu: 17 na 100.000 porodov. To je veliko in sultanat namerava izboljšati medicino v naslednjem petletnem obdobju. Kontracepcija: le 29% prebivalcev. NARODNOSTNA PRIPADNOST: Arabci, številni priseljenci - Balučistanci (iz severnega Pakistana), Indijci, Šrilančani, Pakistanci, prebivalci iz Bangladeša, Filipinci, Tajci, Afričani (predvsem iz Zanzibarja, ki je bil še ne dolgo nazaj del Omana). JEZIKI: Uradni jezik je arabščina (semitski jezik). Prebivalci Omana govorijo še Balučijski jezik (jezik priseljencev iz severozahodnega Pakistana in vhodnega Afganistana – dežela Balučistan), urdu in različna indijska narečja, bangalo (jezik priseljencev iz Bangladeša), filipinski jezik, tajski. RELIGIJA: 85,9% so muslimani (uradna vera je ibadizem – posebna oblika islama - dobrih 45% muslimanov, suniti – 45%, šiit – 5%, ostalo – druge muslimanske ločine), kristjani 6,5%, hinduisti -5,5%, budisti 0,8% in Judje 0,1%. PISMENOST: 93% (moški 96,6%, ženske 86%) - 2017 RODNOST: 23,7/1000 prebivalcev SMRTNOST: 3,3/1000 prebivalcev – 219. na svetu

5

GEOGRAFIJA Sultanat Oman je obmorska država, ki leži na pomembni strateški točki na JV delu Arabskega polotoka. Meji na Združene arabske emirate, Savdsko Arabijo in Jemen. Večino Omana pokriva puščava. Na severu se razteza gorovje El Hajar (El Hadžar), najvišja gora je Jabal Shams – 3009 m (ime pomeni Sončna gora). Na jugu, JV in vzhodu pa je obalno območje, kjer so največja mesta - Muškat, Sohar, Sur in Salalah na jugu. Na JV se razprostira še gorovje Dhofar (Zofar). Polotok Musandam je omanska eksklava v ZAE, turistično zelo privlačna pokrajina v Homurški ožini. Meri 1800 km² in ima okoli 32.000 prebivalcev. Znana je po privlačnih obalah, fjordih, koralnih grebenih in vetru, ki razveseljuje surfarje in kitarje. V ZAE je še ena eksklava – Madha – meri 75km², znotraj nje pa majhno naselje Nahva, ki sodi k ZAE. Zanimivo, kajne? V Madhi živi okoli 3000 ljudi. NARAVNA BOGASTVA: nafta in zemeljski plin, azbest, krom, baker, srebro, marmor, apnenec kot gradbeni material. KMETIJSTVO: Oman ima le 4,7% kmetijskih površin, od tega le 0,1% poljedelskih – to so namakalna območja v oazah, ostalo pa so skromni pašniki, gozda Oman nima, kar dobrih 95% ozemlja je puščava. Namakalnih površin je bilo leta 2012 le 590 km². Rek in jezer Oman nima. Voda se pojavlja le v nekaterih wadijih (suhih rečnih dolinah), ki so prav zaradi tega privlačni za turiste - Wadi Bani Khaled, Wadi Tiwi, Wadi Shab. PODNEBJE: večina Omana ima puščavsko podnebje z visokimi temperaturami in letnimi padavinami 100 mm in manj. Večina padavin pade januarja. Gorovje Dhofar na jugu države ima malce bolj vlažno subtropsko podnebje. Iz Azije namreč od junija do septembra pihajo vlažni monsunski vetrovi (monsunskim vetrovom Omanci pravijo »kareef« in so jih zelo veseli – takrat potujejo v Salalah in brez dežnikov uživajo na dežju) in prinašajo okoli 400 mm padavin. Te omogočajo namakalno poljedelstvo. Vrhove tu in tam pobeli sneg, vendar ne vsako leto. Nekateri obalni deli Omana so celo leto brez padavin, v puščavi pa poletne temperature v senci dosežejo tudi 50 stopinj in več. Otoček Masirah je eden od najbolj vročih krajev Omana.

6

RASTJE IN ŽIVALSTVO: Na namakalnih območjih gojijo žitarice, različno zelenjavo, sadje, datljeve palme. Na južnih obalah okoli Salalaha uspevajo zaradi vlažnega in vročega podnebja kokosove palme, bananine palme, mangova drevesa, oleandri, v El Hajar gorovju pa uspeva redko gorsko rastje, območje pa je zavarovano kot posebna eko regija. Tu je najpomembnejša rastlina gorski timijan, ki ga uporabljajo za zdravilno rastlino. V puščavi živijo različne puščavske živali, v gorah pa tudi leopardi, lisice, gorske antilope, orixi – gamsi z zelo dolgimi tankimi rogovi, hijene, volkovi, puščavske ptice, orli, sokoli, štorklje, želve. Tudi morje je izjemno bogato, največje živali so sinji kiti. Povsod nas razveseljujejo delfini, največja atrakcija pa so velike zelene želve, ki prihajajo vsako leto gnezdit na najbolj vzhodno točko Arabskega polotoka – Ras Al Jinz in bližnje obale. Te želve prihajajo gledati ljudje s celega sveta. EKONOMIJA: Le majhen procent državnega dobička pomenijo kmetijstvo, rudarstvo in industrija. Izvažajo datlje in grozdje, uvažajo pa večino druge hrane. Velik pomen ima morski ribolov. 84% narodnega dohodka predstavljata nafta in zemeljski plin. Za oba naravna vira velja, da imajo še velike zaloge in zaenkrat neodkrita območja. V letu 2017 so v Omanu načrpali vsak dan 940.000 sodčkov surove nafte in izvozili 820.000 sodčkov. 1 sodček je 119,2 l. Prav nafta in zemeljski plin sta Omanu v zadnjih 50 letih omogočila izredno hiter gospodarski razvoj. Sultan Qaboos se že od prihoda na oblast leta 1970 trudi, da bi se njegova država razvila po zahodnem vzoru, hkrati pa ohranila tradicijo. Oman ima v svojem devetletnem gospodarskem planu (2011- 2020) glavni poudarek na izkoriščanju nafte in zemeljskega plina, razvoju turizma in odpiranju novih delovnih mest za številne nezaposlene. Sultan Qaboos želi zmanjšati odvisnost državnega proračuna od nafte in plina. Na Oman je vplivala tako imenovana »Arabska pomlad« leta 2011, vendar ne usodno. Sultanat se je obdržal, v gospodarstvu pa so zabeležili rahel padec. Sultan je obljubil 50.000 novih delovnih mest in obljubo držal. Na omansko gospodarstvo je vplival tudi padec cen nafte leta 2016.

7

Bruto proizvod na prebivalca: 2015 - 48.400 dolarjev 2016 - 47.900 dolarjev 2017 - 46.000 dolarjev (Slovenija – 29.500 dolarjev) S tem podatkom se Oman kljub padcu uvršča na 36. mesto na svetovni lestvici. Sestava narodnega prihodka: 1,8% - kmetijstvo (izvoz: limete, banane, datlji, zelenjava, ribe, kamelje meso). 46,4 % - industrija (črpanje in predelava nafte, plina, rud, cementa, kemična industrija). 51,8% - storitve (tu je najpomembnejši turizem). Izvoz: Več kot 47% izvoza gre na Kitajsko, dobrih 5% v Združene arabske emirate. Uvoz: Uvažajo vozila, stroje, izdelki za vsakodnevno uporabo, oblačila, čevlji, elektronika. DELOVNA SILA: 2.255.000 – 2017. To je zelo velika številka, preseneča pa podatek, da kar 60% delovne sile niso Omanci.

8

ZGODOVINA OBDOBJE PRAZGODOVINE DO SPREJETJA ISLAMA Leta 2011 so v gorovju Dhofar odkrili kamnito orodje, ki dokazuje, da je tu živel ledenodobni človek. Najverjetneje je bilo to v pozni kameni dobi, pred dobrimi 8000 leti - kraj Dereaze v Ibriju. Iz bronaste dobe so našli lončenino z značilnimi odtisi in različno orodje in orožje. Najstarejše ime za območje današnjega Omana je MAGAN ali MAKAN. Tu so našli sumerske glinene ploščice. Torej so Sumerci potovali in trgovali na Arabskem polotoku. Ime Oman verjetno izhaja iz besede Uman, ki je pokrajina v Jemnu, od koder so se pastirska nomadska ljudstva selila za pašo. Tedanji prebivalci so se ukvarjali z ribolovom, govedorejo, kozjerejo in ovčerejo. Mnoge omanske družine imajo korenine v drugih deželah arabskega polotoka. Po stari pripovedki pomeni Om-man »mama ognja«, prav tu naj bi v daljni preteklosti izbruhnil vulkan in ustvaril deželo (om, omi – pomeni po arabsko mama). Od 6. st. pred našim štetjem, pa do prihoda muslimanov je bil Oman pod vplivom treh perzijskih dinastij Ahemenidov, Partov in Sassanidov. Najmočnejša omanska dinastija v starih časih je bila družina Azd. Imela je močno vojsko in je uspela združiti večino omanskih rodov. Prebivalci Omana so bili med prvimi, ki so sprejeli islam, tam je novo vero širil Mohamedov odposlanec Amr Ibn Al As. Prerok Mohamed ga je poslal na jug Arabskega polotoka v okviru verske ekspedicije, imenovane Hisma (leta 628). Cilj – pridobiti čim več novih vernikov. Omanci so zelo hitro sprejeli novo vero in Mohamed jim je dal poseben blagoslov. Dejal je: »Blagor tistim, ki so sprejeli moje nauke, ne da bi me poznali«. PORTUGALSKA KOLONIZACIJA Po uspešni plovbi velikega raziskovalca Vasca da Game okoli Afrike do Indije, so Portugalci leta 1507 zavzeli Muškat. Zgradili so močne utrdbe, da so se lahko branili pred drugimi prišleki, ki jim je bil všeč odličen strateški položaj Omana.

9

Leta 1552 so Muškat začasno zavzeli Turki, kasneje pa tudi med letoma 1581 in 1588. Portugalci so Turke vedno premagali. Portugalce pa so Omanci dokončno pregnali leta 1650 in to je letnica, ki jo Omanci s ponosom podarjajo kot leto neodvisnosti. Oblast je prevzela družina Yaruba. Samo leta 1740 so Perzijci za kratek čas prevzeli oblast. Kasneje so mnogi narodi želeli zavzeti ozemlje Omana, pa jim ni uspelo. Konec 17. st. so oblast v Omanu prevzeli močni sultani in to je ostalo do danes. 18. IN 19. STOLETJE Leta 1690 je omanski sultan Saif bin Sultan al Yaruba oblegal območje vzhodne afriške obale okoli Zanzibarja. V Mombasi je bila močna portugalska posadka, vendar so jo Omanci leta 1698 premagali, malce kasneje tudi z otoka Zanzibar in z vzhodno afriške obale severno od Mozambika. Omanci so se polastili ogromnega ozemlja vzhodne obale Afrike in s tem pridobili veliko moč. Leta 1737 so Oman še enkrat napadli Perzijci, vendar pa so jih leta 1749 dokončno izgnali. Takrat je zavladala dinastija Al Said, ki je na prestolu še danes. Zanzibar je bil znan po prijetnem življenju in trgovini s sužnji. Zato se je sultan Said ibn Sultan leta 1837 odločil, da tam postavi svojo rezidenco. Zgraditi je dal mogočne palače, vrtove in parke. Po njegovi smrti sta se sinova sprla zaradi dediščine. S pomočjo britanske diplomacije so spor rešili. Sin Majid (Madžid) je dobil Zanzibar in območja na vzhodni afriški obali, drugi sin Thuwaini pa Muškat in Oman. Na Zanzibarju je še danes na ogled presenetljivo »Kamnito mesto« - Stone city, iz časa omanskih sultanov. V tistem času se je začela delitev države na dva dela. Gorovje Hadjar deli državo na dve območji: notranje – to je Oman, kjer so do sodobnega časa vladali ibadski imami ter na obmorski del, kjer je vladal sultan. Leta 1920 so sklenili »Pogodbo iz Siba« (Treaty of Seeb), po kateri je Oman, torej notranji del države, dobil avtonomijo, glavno mesto pa je bila Nizwa. Muškat je ostal britanski protektorat, za vse zunanje zadeve pa je bil odgovoren muškatski sultan.

10

VLADANJE SULTANA SAIDA BIN TAYMURA (1932-1970) Čas vladanja sultana Saida bin Taymura označujeta fevdalizem in izolacija države. Leta 1954 je bil za imama Omana izvoljen Galib Al Hinai. V tem obdobju se je začela velika produkcija nafte in zemeljskega plina in s tem problem legitimnih pravic za črpanje v Omanu. Sultan Said in imam Galib sta se neuspešno dogovarjala. Leta 1955 je sultan poslal vojaške sile, da so okupirale vsa glavna mesta v državi, tudi Nizwo, prestolnico imamata Oman (torej notranjega dela države). Sultanu so pomagale angleške zračne sile. Sultan je z združeno vojsko počasi in vztrajno osvojil vse province Omana. Imami Ghalib, Talib in Sulaiman so s somišljeniki pobegnili v Savdsko Arabijo, od koder so se do leta 1970 borili za obstoj imamata Oman. Delovali so tudi preko OZN in Arabske lige. Leta 1970 je z nekrvavim vojnim udarom oblast prevzel sin sultana Saida, sultan Qaboos. VLADANJE SULTANA QABOOSA Je pravljica o uspehu in gospodarski rasti. Sultan Qaboos, ki je diplomiral v Veliki Britaniji, je takoj začel z reformami. Njegov cilj je bil jasno zastavljen - Oman razviti po zahodnem vzoru in ohraniti tradicijo. Takoj je začel z reformami v gospodarstvu, upravi, medicini, šolstvu in socialnem varstvu. Znan je podatek, da so bile do leta 1970 le 3 javne šole, leta 2017 pa že 1063. Z zakonom je odpravil suženjstvo, leta 1996 izdal prvo ustavo. Državo je na splošno moderniziral, hkrati pa ohranil tradicijo. Izenačil je vse vere in narodnosti, kar je pomembno zaradi številnih priseljencev. Sultan Qaboos je spremenil ime države iz »Muscat in Oman« v Sultanat Oman. Leta 1981 je bil sultan Qaboos eden od šestih ustanoviteljev Sveta arabskih držav v Perzijskem zalivu. Leta 1997 se je sultan odločil in dal volilno pravico tudi ženskam. Od leta 2002 je volilna pravica splošna za vse državljane nad 21 let. Leta 2004 je prvič v zgodovini Omana dobila mesto ministrice ženska. Kljub vsemu temu je Oman še vedno absolutna monarhija in sultan Qaboos jo vlada zelo strogo.

11

Leta 2011 se je tudi Omana dotaknila »arabska pomlad«. V Muškatu in Salalahu so bili protesti. Prebivalci so zahtevali več delovnih mest in boljše plače. Sultan je obljubil in obljubo izpolnil, po celi deželi se odpirajo velika gradbišča. Med prebivalci se veliko govori o problemu nasledstva. Sultan Qaboos bo leta 2020 star 80 let, vendar otrok nima. Sultan pa zagotavlja, da je poskrbel za svoje nasledstvo. ČLOVEKOVE PRAVICE V OMANU Oman je absolutna monarhija z dominantnim položajem moških. Kljub temu, da so ženske zadnjih 20 let izenačene po zakonu, se njihova moč počasi uveljavlja. Oman je ena zadnjih držav na svetu, ki je odpravila suženjstvo. Trgovina s sužnji se je še ne dolgo nazaj odvijala v obmorskih mestih Sur in Salalah, odskočna deska pa je bil Zanzibar, ki je bil dolgo v omanski oblasti. Trgovina s sužnji se je ustavila v 19. stoletju, ko so Britanci prepovedali trgovanje z ljudmi. Omansko pravo je kombinacija sodobnega britanskega prava in šeriatskega prava. Zato še vedno obstajajo različne oblike mučenja in kaznovanja, kar je v Evropi že podlo in prepovedano. V večjih mestih imajo posebne prostore za javno kaznovanje. V omanskih zaporih vladajo zelo slabe razmere. Homoseksualnost je prepovedana. Za poroko s tujci potrebujejo prebivalci Omana dovoljenje države. Nacionalna komisija za človekove pravice je bila ustanovljena šele leta 2008, vendar pa ni neodvisna. Zato čaka Oman na področju človekovih pravic še veliko dela. OMANSKA VOJSKA Vojaške sile so bile v Omanu pomembne celo zgodovino, od antike dalje. Zaradi pomembne lege so morali prebivalci Omana vedno braniti svojo suverenost.

12

Zadnje desetletje nameni sultan Qaboos kar 13,7% državnega proračuna za vojsko in policijo. S tem podatkom so prvi na svetu. Po vojaške nasvete se še vedno radi obrnejo k Britancem, sultan pa ima tudi 5000 gardistov. Sultan je lastnik 5 razkošnih jaht. Zasidrane so v Muscatu in Salalahu. Sultan Qaboos je večkrat obiskal Dubrovnik in takrat so domačini in turisti lahko občudovali elegantno 150 metrov dolgo jahto peščene barve z omanskim grbom na boku. MUSCAT Je glavno mesto države, največje mesto v Omanu ter sedež sultana in Omanske vlade. Šteje 1.560.000 prebivalcev (maj 2018). Mesto je nastalo na izjemno pomembni prometni točki že v 1. stoletju našega štetja. Takrat so zgradili pristanišče na vhodu v Omanski zaliv. Muscat je od nekdaj povezoval različne prometne poti in tako je tudi danes. V preteklosti so Muscatu vladali različni narodi, razna arabska plemena, Abasidi iz Bagdada, Perzijci, Portugalci, Otomani, pa spet Perzijci, dokler niso oblast v drugi polovici 17. stoletja prevzele močne domače dinastije. Vpliv in moč Muscata sta se prenesla na vzhodno afriško obalo prav do Zanzibarja, ki je v enem obdobju celo prevzel vlogo glavnega mesta Omana (1840 – glej zgodovina Omana). Preden je leta 1970 prevzel oblast sultan Qaboos, je bila nekaj let prestolnica države mesto Salalah. Ime Muscat ima zanimivo zgodovino. Ptolomey navaja na svoje »Arabskem zemljevidu« mesto »Cryptus portus« (skrita vrata) ali »Moscha portus«. Ime verjetno izhaja iz arabske besede »moscha«, kar pomeni skrit. V stari perzijščini pa pomeni »muscat« močan. Možno bi bilo oboje. KRATKA ZGODOVINA Območje današnjega Muscata je bilo zaradi odlične lege in skritih naravnih zalivov naseljeno že v 6. tisočletju pred našim štetjem. Iz istih razlogov je bilo kasneje plen mnogih napadalcev – stari Indijci, Perzijci, o njem pišejo stari Grki in Rimljani.

13

Sodobno pristanišče in mesto so začeli graditi Sasanidi v 3. stoletju našega štetja. V 7. stoletju so prebivalci sprejeli islam, takrat se je povzpela prva domača močna dinastija plemena Azd. V 9. stoletju se je začela tako imenovana »Omanska dvojnost«. V notranjosti države (Nizwa) se je osnoval prvi IMAMAT. Vodili so ga imami, ki so peljali v Omanu posebno različico islama - IBADIZEM. Ta se je obdržal do danes in predstavlja dobrih 45 % muslimanov. Tako je postala Nizwa dolgoletni sedež imamov, Muscat pa je bil vedno posvetna prestolnica in je obvladovala obalni svet Omana. Leta 1507 so Muscat zavzeli Portugalci - Alfonzo de Alberquerque. Portugalci so zgradili številne trdnjave in obrambne stolpe. V Muscatu so ostali do leta 1650. Kasneje je bil Muscat vse do današnjih dni prestolnica Omana. Zanimiva izjema pa je bilo obdobje med 1840 in 1856, ko so Omanski sultani prenesli prestolnico na otok Zanzibar. Med 1966 in 1970 pa je oče sodobnega sultana za prestolnico izbral rodno mesto Salalah. Muscat ima vroče puščavsko podnebje (julijske temperature so povprečno 40 in več °C, januarske 25°C). Manjša količina dežja pade le pozimi, manj kot 100 mm. Tradicionalne dejavnosti v Muscatu so obrt, trgovina, ribolov, ladjedelništvo, lov na bisere, pristaniške dejavnosti ipd. Leta 1962 je prav v Muscatu nastala OMANSKA NAFTNA DRUŽBA (PDO). Zadnja leta gradijo v Muscatu številne manjše, vendar zelo uspešne obrate znanih svetovnih firm in podjetij. V Muscatu stoji povsem nova univerza sultana Qaboosa, ki slovi po kvaliteti študija (številni drago plačani gostujoči profesorji). Tu je slovita mošeja sultana Qaboosa (2001), nova operna hiša (z največjo operno dvorano na svetu zgrajena 2011), prelepa palača sultana Qaboosa Al Alam, tradicionalni souk Mutrah ter številne druge znamenitosti, muzeji, galerije ter novi nakupovalni centri. Zanimivo je, da Muscat ne kipi v višino kot mesta v sosednjih ZAE. Nove stavbe so sicer zelo sodobne, vendar posnemajo tradicijo, po zaslugi filozofije sultana Qaboosa. Čez mesto so pred leti zgradili več kot 25 km dolgo avtocestno avenijo sultana Qaboosa, ki uspešno preprečuje cestne zastoje milijonskega mesta, turistom pa omogoča panoramsko vožnjo.

14

SALALAH Je največje mesto in center južnega Omana. Rojstno mesto dinastije sodobnih sultanov Al Said. Tu se je rodil tudi sultan Qaboos. Mesto ima 200.000 prebivalcev, skupaj s predmestji pa kar 350.000. Mesto je izredno priljubljen cilj bogatejših prebivalcev Omana od junija do septembra, ko vlada vlažno in prijetno monsunsko podnebje (monsun kareef), takrat vidimo na številnih plažah množico domačinov, ki sedijo na stolih ali ležalnikih in uživajo na toplem dežju. Vlažno podnebje omogoča rast zelenjave in sadja, tu rastejo celo banane, mango in avokado. Salalah je bil od nekdaj in je še vedno center province Dhofar. Mesto se je razvilo v 13. stoletju in je bilo pomembno pristanišče za jug Omana do 19. stoletja, ko je bila pokrajina priključena Omanu. V času sultana Saida bin Taymura je bil Salalah nekaj let tudi prestolnica države. Sultan Qaboos pa je prestolnico premestil nazaj v Muscat. Leta 2010 je sultan Qaboos praznoval 40. letnico vladanja. V znak spoštovanja rojstnega kraja se je odločil, da bodo vse ceremonije potekale v Salalahu. Mesto ima sicer celo leto puščavsko podnebje, visoke temperature in nič padavin. Izjema pa je monsunsko poletje. Takrat se iznad Indijskega oceana pripodijo vlažni vetrovi in prinašajo padavine. Te padavine in vetrove Omanci imenujejo KAREEF. V mestu je zelo pestra narodnostna struktura, veliko je priseljencev iz Indije, Pakistana, Irana, Bangladeša, Zanzibarja in obal vzhodne Afrike. Vsi prihajajo zaradi dela in boljših plač. Seveda pa so tu tudi številna domača plemena. Zato je za Salalah značilno mešanje kultur, narodnosti, jezikov in ver. Mnogi domačini pa ne glede na izvor tekoče govorijo beduinski jezik »jeballi«, kar pomeni »gorski jezik« (jebal pomeni gora). Gospodarski pomen Salalaha je povezan z njegovo lego ob morju: pristaniške dejavnosti, ribolov, ladjedelništvo, cvetoča trgovina, ne dolgo nazaj pomemben trg s sužnji, tradicionalna obrt (tkanine, keramika, nakit, …), zadnja leta pa se hitro razvija turizem.

15

SUR Je glavno mesto province Ash Sharqiyah. Nahaja se okoli 150 km jugovzhodno od Muscata in je z njim povezan z odlično avtocesto. Sur je nameščen na izredni prometni točki. Tu se začenja Omanski zaliv in prav blizu je Hormuška ožina. Mnoge ladje, ki so v preteklosti plule okoli Afrike, so se ustavljale prav v Suru, se oskrbele z vodo in hrano, zato je bil Sur od nekdaj zelo živahno trgovsko in obrtniško mesto. Še danes ima razvito ladjedelništvo – tu izdelujejo tradicionalne ribiške ladje – dhow. Zelo je razvit tudi ribolov in ribja tržnica v Suru je vredna ogleda. Še vedno se nekateri prebivalci ukvarjajo tudi z nabiranjem školjk bisernic. Mesto je nastalo v 6. stoletju, v 16. stoletju so ga nadzorovali Portugalci, v 19. stoletju pa Angleži. To potrjuje njegov pomen. V bližini mesta je danes velika tovarna za razsoljevanje morske vode ter še večja rafinerija nafte. Sur ima izrazito puščavsko podnebje. Poletne povprečne temperature presegajo 40°C, zimske so okoli 25°C, skupna količina padavin pa je le 60 mm. V poletnem času Sur včasih oplazi monsun z Indijskega oceana, še bolj nenavadne pa so občasne poplave zaradi vode, ki pridre z bližnjega gorovja Al Hajar, Ash Sharqi. RAS AL – JINZ Je najbolj vzhodna točka Arabskega polotoka, od Sura oddaljena 40 km. Slovi po prelepih peščenih plažah, obdanih s slikovitimi, od morja in vetra spodjedenimi klifi. Največja znamenitost pa so velike zelene želve, ki hodijo gnezdit sem vse leto. Okoli 20.000 jih naštejejo vsako leto. Želve se vračajo na vsake 3 leta in znesejo med 100 in 120 jajci. Sultan Qaboos se je odločil za zaščito tega posebnega prostora. Ustanovili so nacionalni park in zgradili veliko informativno-raziskovalno zgradbo. Vsak večer lahko določeno število obiskovalcev opazuje želve, ki nesejo jajca in mlade želvice, ki hitijo proti morju. Poleg tega pa je Ras Al-Jinz tudi pomembna arheološka točka. Raziskave potrjujejo prisotnost stare indijske civilizacije. Očitno so imeli stati Indijci tako dobre ladje, da so pripluli tudi do Arabskega polotoka. Arheologi so našli na več mestih indijsko keramiko in ostanke ladij.

16

WADI BANI KHALED WADI pomeni suha rečna struga. Po njej teče voda le občasno, kadar so v gorah huda deževja in se voda steka iz manjših suhih dolin v večje in na koncu v širok wadi. Takrat lahko voda iz wadija poplavi puščavo. Ampak Wadi Bani Khaled je zelo poseben wadi. V zgornjem delu namreč ohrani bistro svežo vodo v številnih tolmunih in manjšem jezeru celo leto. Zato ga z veseljem obiskujejo domačini in turisti, da se ob njem ali v njem ohladijo. Do Wadi Bani Khaleda pa se je treba potruditi. Dosežemo ga lahko ali preko Sura ali Nizwe, od Muscata pa je oddaljen približno 270 kilometrov. Na pobočjih wadija so številne jame, ki jih je v preteklosti izdolbla voda v mehkem kamnu. Nekatere jame so naselili prebivalci, nekatere pa še zdaj uporabljajo v času ramadana, ker so prijetno hladne. Posebno lepo jamo na koncu Wadija – Kafh Maqal- so uporabljali tudi sultani za svoje potrebe. Wadi Bani Khaled je zaščiteno območje, vendar pa je plavanje v tolmunih še vedno dovoljeno. Za kopalce veljajo posebna pravila. Ženske morajo imeti pokrita ramena in kratke hlače do kolen, moški pa dolge kopalke in majico. Zato bikini v Wadi Bani Khaled-u odpade. PUŠČAVA WAHIBA Wahibske sipine se nahajajo v pokrajini Ash Sharqijah. So ene največjih sipin na svetu v enem kosu. Raztezajo se kar 180 km v smeri sever-jug in do 80 km v smeri vzhod-zahod. Merijo kar 13.000 km², v nekaterih virih pa je celo številka 15.000 km². Sipine so narejene iz rumenkasto rdečega peska, ki se posebno lepo zasveti zjutraj in zvečer. To danost izkoriščajo domačini – Beduini, ki vabijo turiste na sončni zahod, vzhod ali pa celo nočitve v beduinskih kampih. Leta 1986 so puščavo Wahibo dobro in natančno raziskali člani angleške Kraljeve geografske družbe. Popisali so številne rastline in živali. Nekateri so endemiti, torej živijo le tu. Raziskali so tudi nastanek sipin. Nastale so v času geološke dobe kvartar, predvsem zaradi stalnega pihanja jugo zahodnih vetrov z Indijskega oceana in suhega vročega vetra SHAMAL

17

z vzhoda. Nekatere sipine so na severu visoke tudi sto in več metrov. Na jugu pa so bolj uravnane in so od daleč videti kot valovito morje peska. Sipine prekinjajo široki suhi wadiji. Najbolj znana sta Wadi Batha in Wadi Andam. Sipine so redko naseljene. Tu živijo številna beduinska plemena, ki še vedno živijo zelo tradicionalno. V oazah pasejo koze in ovce, gojijo dalje, kamele imajo samo še za prodajo mleka in mesa, tradicionalno prevozništvo (karavane) pa so že davno nazaj prevzeli tovornjaki in hitre ceste. Tu in tam še vedno lahko obiščemo tradicionalni beduinski dom pod šotorom, večinoma pa so Beduini prevzeli sodoben način življenja. Predvsem splošna šolska obveznost jih motivirala, da so si ustvarili stalna bivališča. Le manjšina jih živi še svobodno nomadsko življenje. VASICA TIWI IN WADI SHAB Ko se peljemo iz Sura proti Muscatu, je vožnja ob vzhodni obali Omana izjemno panoramska. Prav kmalu (po 50 km hitre sodobne avtoceste) pridemo do vasice Tiwi. Znano arheološko najdišče je tu, saj je lega med dvema wadijema, ki ohranjata vodo celo leto, pogojevala zgodnjo naselitev. Prebivalci se še vedno ukvarjajo z ribolovom, nekaj dohodka pa prinaša tudi turizem. Kajti vasica leži med wadijem Tiwi, ki je dostopen le za terenska vozila, Wadi Shab pa je izredno priljubljena točka za domačine in turiste. WADI SHAB Je izjemno atraktiven. Avto ali avtobus parkiramo pri izhodu wadija v morje. Najprej se za en rial (2,5 evra) s čolnom prepeljemo na drugo stran, kjer se pričenja pot. Približno 45 minut prijetne hoje ob potoku Shab je za povprečnega Slovenca zelo enostavno. Med potjo občudujemo kotanje z modro zeleno vodo, palme, banane, različne rože, skalne oblike vseh vrst, različni ptiči se spreletavajo nad kanjonom, dokler ne pridemo do manjšega jezera. Tu se utaborimo na lepi točki in gremo plavat po potoku navzgor. To pomeni: tolmunček, pa deset metrov brodenja po vedno topli vodi, pa spet tolmun, malo skal, spet tolmun in na koncu presenečenje in nagrada.

18

Skozi ozko skalno pasažo plavamo do najlepšega kotička. Tu je velika vodna kama s turkizno modro vodo in vanjo pada slap! Smo vas prepričali?

Plaža FINS je od vasice Tiwi in wadija Shab oddaljena le 10 km. Kilometri belega peska, premešanega z belimi koralami, školjkami, vedno toplo morje, ki nas tudi pozimi preseneti s 23 ali 25 °C. Značilna je popolna odsotnost ljudi, le tu in tam kak avto turistov ali domačinov, nobenega bara ali trgovine, nič! Dovoljeno je tudi kampiranje in to zastonj. V precej dragem Omanu je to zanesljivo dejstvo, ki si ga je vredno zapomniti. BIMMAH SINKHOLE Slovenci zelo dobro poznamo lastnosti apnenca in kraške pojave – kraške jame, brezna, reke ponikalnice, vrtače, žlebički, škraplje. Za nas nič presenetljivega, saj imamo v Sloveniji teh pojavov res veliko. Ampak Bimmah Sinkhole! To je pa nekaj neverjetnega. Približno 600 m od morja sredi uravnane kraške pokrajine je dobesedno ovalna luknja, globoka 20 metrov, v njej pa presenetljivo jezero. V preteklosti se je udrl strop podzemne dvorane z jezerom. Videti je kot udorna jama z jezerom (70 x 50 m). Prostor okoli sinkhole (ustreznega izraza za ta kraški pojav nimamo, še najbližji bi bil kraška udornica ali koliševka) je zaščiten in lepo urejen (koši za smeti, toaletni prostori, tlakovana pot, stopnice do dna sinkhole, kotički za pik-nik). Vstopnine še ni. Še zanimivost: domačini so prepričani, da je luknja nastala zaradi udara meteorita ali pa celo kakega zunaj zemeljskega pojava. Razlaga o povsem naravnem pojavu se jim zdi neverjetna. NIZWA Z OKOLICO BAHLA, JABREEN, BIRKAT AL MAVZ 140 km jugo zahodno od Muscata se nahaja središče nekdanjega notranjega Omana. Prestolnica omanskih imamov in ibadizma je bila dolga stoletja Nizwa.

19

Mesto je še danes zelo tradicionalno, iz nekaj tisoč do leta 1970 se je število prebivalcev povzpelo na 72.000. Mesto je obkroženo z gorovjem El Hajar. V tem delu se gorovje imenuje Al Jabel Al Akhdar, kar pomeni Zelene gore. Celo leto sive puščavske gore, januarja in februarja zaradi rahlega deževja pozelenijo. Tu je tudi najvišji vrh gorovja El Hajar (mimogrede Hajar pomeni kamnit). To je 3009 m visok vrh Jebel Shams - Sončna gora. Ime Nizwa izhaja iz stare arabske besede, ki pomeni BITI SAM. Nizwa je tudi ime vodnemu izviru, ki napaja mesto. V 6. in 7.stoletju je bila Nizwa prestolnica tedanjega Omana. Bila je center nove vere-islama, ki se je v Omanu od vsega začetka razbijal drugače kot v ostalih arabskih deželah. Po začetniku se še danes imenuje ibadizem. Prav zato so za mesto značilne številne mošeje. Danes je največja in najbolj popularna »Petkova mošeja sultana Qaboosa«. Stoji na robu novega mesta. Staro mesto jedro je majhno in zelo privlačno. Obvladuje ga ogromna trdnjava z okroglim stolpom, kjer so nekoč prebivali imami. Danes je v trdnjavi lepo urejen muzej, beduinke pripravljajo tradicionalne jedi, pečejo kruh in prodajajo svoje izdelke. Pod trdnjavo je souk. Lahko si ogledamo izdelavo omanske halve, ki je tipična sladica, obiščemo pa lahko tudi datljev souk in se čudimo, koliko vrst datljev obstaja. Na souku prodajajo tudi domačo prelepo srebrnino, lončenino iz Bahle in seveda slovite omanske nože KHANJARJE. Leta 1950 so angleška bojna letala močno poškodovala trdnjavo in okrogel stolp. Takrat so namreč uporni imami poskušali dobiti pravice za črpanje novo odkrite nafte. Sultan Said Bin Taymur se je obrnil na pomoč k Angležem, ki so že dolgo zavezniki sultanske rodbine Al Said. Imami so seveda izgubili, nadzor nad naftnimi polji v okolici Nizwe pa je prevzel sultanat. Nizwa ima suho puščavsko podnebje. Poleti temperature presegajo povprečnih 45°C, pozimi pa prijetnih 25°C. Padavin je v celem letu komaj 70 mm.

20

JABREEN Na robu vasice v vznožju Zelenih gora (dobrih 20 km zahodno od Nizwe) se nahaja utrjen grad. Vidimo ga že s ceste, stoji sredi široke doline, zelo izpostavljen in zato zelo dobro zavarovan. Visoko obzidje, stražni stolpi, 55 različnih sob, grob imama Bil'Araba, izjemno lepa SONČEVA IN LUNINA SOBA, poslikani stropi, grajske kuhinje, skladišča, cisterna z vodo pod utrdbo in še marsikaj. Graščina Jabreen je manj obiskana kot podobna v Nizwi, ampak doživetje je zares popolno. Prebivalci Omana so zelo ponosni, da imajo v deželi več kot 500 dobro ohranjenih trdnjav ali gradov ter na tisoče stražnih stolpov. BAHLA Je prav prijazno mestece nedaleč od Nizwe, znano po izdelovanju značilne omanske keramike. Največja znamenitost Bahle je ogromna trdnjava, ena največjih v Omanu. Prislonjena je na pobočje nad mestom. Trdnjava je pravi labirint hodnikov, sob, skladišč, slepih prehodov, lukenj za sovražnike, pravijo pa tudi, da v trdnjavi Bahla še vedno živijo »jini«, torej duhci iz starodavnih svetilk. V bližini stoji najstarejša mošeja v Omanu, zgrajena nekaj let po letu 630, ko so prinesli islam v Oman. Trdnjavo Bahla je komisija UNESCA uvrstila na seznam svetovne kulturne dediščine. FALAJ – STARODAVEN SISTEM UMETNEGA NAMAKANJA Je star več kot 2000 let. V Omanu vlada na splošno puščavsko podnebje (razen okolice Salalaha, kjer je subtropsko z monsunskim poletjem). Zato je bila voda za namakanje polj vedno problem. Majhna količina vode pade le pozimi. Ljudje so se naučili že v preteklosti, da morajo to vodo skrbno hraniti v velikih zbiralnikih v vznožju gora. Iz teh zbiralnikov so napeljali vodo po kanalih (narejenih tradicionalno iz blata, zadnje stoletje iz betona) do vrtičkov pod palmami. Oman ima le 4,7 % površine, ki je uporabna za kmetijstvo. Ampak le 1 % je primeren za poljedelstvo, 3,7 % pa za živinorejo, torej so to pašniki. Zato je obdelovalna zemlja toliko bolj dragocena. Falaj sistem omogoča

21

maksimalen izkoristek obdelovalne zemlje. Podoben sistem umetnega namakanja v Maroku domačini imenujejo KETARRA. Falaje vidimo povsod po Omanu. FALAJ DARIS blizu Nizwe in Falaj v vasici Birkat al Mouz pa sta zaščitena pod okriljem mednarodne organizacije UNESCO. V vasici BIRKAT AL MAUZ si lahko ogledamo spomenik v čast UNESCA IN SULTANA QABOOSA, ki je pospešil to varovanke kulturne dediščine, hkrati pa so tu dobro vidni tudi kanali, ki vodijo iz velike podzemne cisterne. V Omanu bi kakršnikoli odprti zbiralniki vode svojo funkcijo zaradi velike poletne vročine opravljali zelo slabo. Še ena zanimivost. Zelo pogosto so zbiralnike vode gradili pod trdnjavami. Tako so imele trdnjave (na primer Nizwa, Jabreen, Birkat) tudi v primeru daljšega obleganja dovolj vode za preživetje. OTOKI DIMANYAT Otočje leži v toplem Omanskem morju približno 70 km zahodno od Muscata. Obsega več deset otokov s skupno površino 100 hektarov. Največja znamenitost so lepi pisani koralni grebeni, med katerimi se sukajo številne tropske ribice, na plažah gnezdijo velike zelene želve, podobno kot na rtu Ras El Jinz, otočje je povsem zaščiteno in človek je tu le opazovalec. Otoki postajajo velika turistična znamenitost, privlačni so predvsem za potapljače. OBLAČILNA KULTURA Dishdasha – tradicionalna bela ali pisana dolga srajca, ki jo nosijo moški ali ženske v vsakodnevnem življenju. Moške dishdashe so običajno snežno bele, zlikane na rob in celo poškrobljene. Za vratom imajo majhen cofek. Le-tega moški radi pomočijo v parfum in cel dan privlačno dišijo. Nekatere dishdashe so

22

obšite z zlato ali srebrno nitko in pomenijo statusni simbol moškega. Tudi sultan Qaboos se v javnosti večinoma pokaže oblečen v dishdasho. Kandoora - naziv za preprosto moško oblačilo. Velike razlike med dishdasho in kandooro ni. Kaftan – je lepa ženska obleka, prešita z zlatimi nitkami, obrobami, cofki, ženske si kaftan prepasajo z umetelno izvezenim pasom. KAFTANE nosijo le ob svečanih priložnostih, poroka, kak dohodek, obisk opere. Tunika – krajša lepo krojena obleka, ki jo ženska nosi čez posebne hlače sirwal. Tunika in sirwal morata biti barvno usklajena, tudi vzorčki se morajo ujemati. Khanjar – je tradicionalni zakrivljen nož z lepo okrašeno nožnico, ki ga moški nosi za pasom nad dishdasho. Včasih so khanjarje nosili vedno vsi moški, danes le še ob posebnih priložnostih. Kummah (kuma) – je posebna omanska moška kapica, ki jo nosijo tako fantki v šoli, kot mladeniči in tudi starejši. Vseh barv in z različnimi vzorci. Vsak moški ima celo zbirko kumm in jih uporabljajo ob različnih priložnostih. Muzar – turban – je velika ruta različnih barv, ki si jo moški spretno ovijejo okoli glave. Nosijo jo predvsem v notranjih delih Omana, ob puščavi Wahibi, Beli puščavi, ob meji z ZAE in Savdsko Arabijo. Sandali – značilno obuvalo! Vse oblike, barve, materiali, moški radi nosijo natikače, da se jim ni treba sklanjati, ženski natikači so včasih prave mojstrovine. Ob vsej tradiciji pa seveda v Omana prihaja moderen zahodni čas in vse več mladih se oblači tako kot pri nas, torej kavbojke, majice, puloverji, krila.

23

OMANSKA KULINARIKA Je mešanica arabske, indijske, pakistanske in afriške. Zaradi pestre zgodovine, mešanja kultur, navad in narodov, je seveda tudi kulinarika zelo pestra. Od mesa največ uporabljajo jagnjetino, piščančje in puranje meso, kozje meso in govedino. Svinjine ne v restavracijah, ne v trgovinah ne boste dobili, ali pa zelo redko. Meso radi pečejo na ražnju, ali pa pripravljajo po indijskem vzoru različne pekoče omake. Izjemen pomen imajo v omanski kulinariki ribe in morski sadeži. Morja ima Oman res veliko in za prebivalce je morje kot pogrnjena miza, kot slikovito rečejo v svojem jeziku (arabščini). Med prilogami je na prvem mestu riž, ki ga pripravijo s številnimi začimbami (cimet, kardamon, čili, curry,…), sledi različna zelenjava – krompir, korenje, bučke, melancane, zelje. Omanci pojedo ogromne količine kruha, kot vsi Arabci. Kruh se imenuje HOBS, je nizek in ploščat, narejen z malo kvasa. Večinoma brez soli, ker se tak kruh v vročini dlje ohrani. Solate pripravljajo tako, da različno zelenjavo narežejo na zelo drobne koščke, poškropijo z olivnim oljem in limoninim sokom. Omanske sladice so odlične, uporabljajo različne oreščke, datlje, zelo so sladke, da zdržijo v vročini. ZAJTRK Omanci za zajtrk najraje jedo jajčno omleto. Včasih dodajo jajcem paradižnik ali čebulo. Kruh - HOBS namakajo v olivnem olju ali pa v gostem datljevem soku, ki se imenuje TAMR. Zraven pijejo čaj. Izredno priljubljena oblika čaja v Omanu je KARAK. To je: blag zeleni čaj iz Indije, nekaj žlic mleka ter sveže nariban ingver in kardamom. Dobimo izjemno poživljajočo pijačo, ki je na voljo povsod. Zanj boste odšteli 100 ali 200 baisev.

24

KOSILO Če ste povabljeni k Omancem na kosilo, se bo vse začelo s čajem in sladicami. To je znamenje dobrodošlice. Na mizi seveda ne manjkajo datlji. Čez kako uro bo najprej med domačimi in hosti zaokrožila posoda z vodo. Običajno si roke najprej umije najstarejši član omizja, recimo dedek. Kosilo je sestavljeno iz velike posode zelo okusnega riža in druge velike posode pečenega mesa. Meso je obloženo s posušenimi limonami, ki so jih seveda namočili v mesnem soku. Poleg pa velike količine kruha. Vsi jedo z rokami, kar pri nas verjetno ne bi veljalo za spodobno, v Omanu pa je to edino možno. Okoli mesa je naložena tudi kuhana sezonska zelenjava. Po kosilu sledi obvezna omanska kava, polna dišav, med katerimi prednjači kardamom. In sladice. Pa kak krožnik sadja se pojavi na mizi. In seveda spet obredno umivanje rok. VEČERJA Če ostane kaj od kosila, se pogreje, dodatek sira, zelenjave in večerja je tu. Ali pa skuhajo kaj lahkega. Zvečer so zelo priljubljene ribe in morski sadeži. Omanci verjamejo, da človeka pogrejejo in celo vplivajo na spolno moč. STARA ARABSKA MODROST: Po vsakem kosilu si vzemi čas in se malo spočij, po vsaki večerji si vzemi čas in se sprehodi pred spanjem. Nič narobe, če se te modrosti držimo tudi mi! OMANSKA GLASBA Je tipična arabska glasba. Tudi v glasbi se v Omanu čuti preplet kultur in vpliv iz Indije na eni strani ter Afrike na drugi. V muzeju Bait Al Zubair si lahko ogledamo tipične instrumente, ki jih še vedno uporabljajo tradicionalne skupine. Tipični instrumenti: TANBURA – liri podobno brenkalo MANJUR – poseben instrument, narejen iz kozje kože, vibrira MIRWAS – dvostranski ročni boben KITARE Z DOLGIM VRATOM – podobne sitarju

25

ZANIMVOSTI • Ali veste, da je Oman še vedno dežela »jinov«, prijaznih in manj prijaznih duhov, ki čez dan počivajo v Aladinovih svetilkah, le te pa lahko kupite na vseh sukih (souk je arabski trg, tržnica). • Najvišja gora v Omanu je Jebel Shams – Sončna gora – 3009 m, lahko dostopna in zelo razgledna. V bližini je nekaj privlačnih gorskih hotelov. • V Omanu je skrajna vzhodna točka Arabskega polotoka, to je Ras Al Jins, kamor prihajajo gnezdit velike zelene želve vse dni v letu. Področje je zaščiteno kot Nacionalni park, obiskovalci pa lahko ponoči opazujejo želve. • V mošejo sultana Qaboosa v Muscatu se v moški dvorani (mussali) nahaja največja preproga na svetu. Njene dimenzije so 70 x60 m. 400 iranskih tkalk jo je ustvarjalo 4 leta, v 28 kosih so jo prepeljali v Oman, kjer so jo največje mojstrice sešila tako spretno, da se ne vidi. • Ali veste, da od 1000 mladih želvic, ki so lahek plen že na kopnem, kasneje pa tudi v morju, preživi in doživi odraslo dobo le 4 do 5? Kasneje pa (kot 100 kg in več kot en meter velike živali z močnim oklepom), skoraj nimajo več sovražnikov, le veliki morski pes in človek jih ogrožata. • Ali veste, da velike zelene želve nesejo jajca po tri hkrati več ur, jih kasneje zakopljejo v pesku in naredijo 2 do 3 lažne luknje, s katerimi želijo preslepiti puščavske lisice, galebe in človeka? • Tipični omanski moški kapici se reče KUMA (kummah). • V Suru naj bi se rodil (po eni od legend) sloviti pomorščak Sindbad. O njem krožijo neverjetne zgodbe, kakšno od njih boste izvedeli na potovanju. • Z Omanom je povezana tudi zgodba o »Kraljici iz Sabe«. Kje je bila starodavna dežela Saba, še danes ne vemo natančno. Morda Jemen, morda Eritreja, Etiopija, morda pa tudi Oman. Viri so nejasni, zgodba pa odlična. Povedal vam jo bo vodnik. • Beseda BEDUIN pomeni Človek iz puščave.

26

Št. licence 7732092 77-320924

Poslovni center Agencija Oskar t:+ 386 4 2014-333, +386 4 2014-332 f:+ 386 4 2014-331 avio@agencija-oskar.si

POLETITE Z NAMI •prodaja letalskih vozovnic •rezervacije hotelov •individualna potovanja •poslovna potovanja •sejmi in kongresi •vaš poslovni partner

43

Agencija Oskar, d.o.o. Zasavska cesta 45 d, 4000 Kranj

tel +386 (0)4 201 43 38 fax +386 (0)4 201 43 31 gsm +386 (0)31 699 078 www.agencija-oskar.si info@agencija-oskar.si

44