Aškerčevi asi 2026

vožnjo opozarjal na okolico in pripovedoval zanimivosti, tudi hecal se je veliko. Celo zapel je Marjanco. Razmišljala sem, kaj vse imamo in kaj vse je doživelo človeštvo, da smo tu, kjer smo zdaj. Ob grozljivih prizorih filma, ki smo ga gledali, razstavah v muzejih in vseh pripovedovanjih mi je bilo zelo hudo za vse vojake. Tudi za nasprotnike. Že mi smo imeli težave s hojo v hribe z dobrimi pohodniškimi čevlji, oni pa so imeli slabšo obutev. Sprva celo čevlje, ki so imeli ojačan podplat z žeblji za boljši oprijem. Poleg tega pa so nosili še 30 kg opreme. Dodatno me je razžalostila misel o vojni v Ukrajini, saj pred tem nisem pravilno razumela besede vojna. Domov sem se vrnila zelo izmučena, a vesela in hvaležna za doživetje, ki se mi je globoko vtisnilo v spomin. Vesela sem, da smo imeli tabor v Sloveniji in tako občudovali naravo lastne države. Poleg tega pa smo se med seboj še bolj povezali. Tabor mi kljub vsem težavam ostaja v zelo lepem spominu. Marjeta, 4c

53 52