Pa kaj če pišem 2019

X

Dvomi me obhajajo Norost izvir sivine Ne vidim znanih vrat V melanholične miline.

MOLK

•

Pod nohti se mi je začela nabirati plesen, ker sem predolgo praskala po površini najine ljubezni, da bi našla še kaj upanja za prihodnost. Iz zadnjih podarjenih vrtnic sem izpulila vse trnje in si z njim očistila gnoj, ki se mi je nabral med zobmi, ko sem zadnjič omenila tvoje ime. Že dolgo nisem spregovorila. Iztrgala sem si jezik tik za tem, ko sem ti nazadnje rekla, da te ljubim.

Šelest drevesnih krošenj Spomin neuresničenih prošenj Tegobe v gozdovih skrivam.

*

Sem protagonist svoje zgodbe. Egocentrist po mnenju primitivne večine. Sem morda modra barva v morju sivine? Razklana med stvarnostjo in ideali …

*

Kaja Šoštarec

Karolina Perdan, 3. b

8

9