Pa kaj če pišem 2019

UNFATISFIED

NEKOČ

Nekoč te bom utrgala kot sveže sadje. Pustil se mi boš kot nemočna cvetlica, ki zori k Soncu in se steguje k Stvarniku. Občutki nemoči bodo odveč, saj je bila tvoja usoda vklesana v živ kamen. Kamen, ki se vsako jutro zbudi, nadane masko po tem, ko si umije obraz in dlani, v fontani, ki jo je izjokala mesečina. Opazovala te bom kot ptico, ki ljubi melodijo vsakdana in se kopa v brezdelju človeških zenic, ki slepo sledijo zamahom, ki plavajo proč. Skrivala se bom pred tabo čez dan in se zavila v tvoj objem, takoj po hladnem, večernem sprehodu v dvoje. Tvojih algoritmov se ne bom naučila, ampak jih razumela. Nekoč ti bom vrnila vse, kar sem užila. Vse, kar imam, bom zakopala v toplo prst, v jasli, ki pripravljajo novo potovanje. Ko se bova zopet srečala, bom pripravljena. Nate, Življenje.

Kaja Šoštarec

Meta Mežan

10

11