Pa kaj če pišem 2019

KAPLJA KRVI

DANAŠNJI PROBLEM

Kaplja krvi je padla na papir, ki napisan je imel verz bolečine. Kaplja krvi padla je z noža in pesnikova roka bila je krvava kot rdeča roža.

Praviš, da v svetu ni lepote, da v njem trpiš. Pokažem ti prekrasen gozd, ti pa vanj strmiš, premikaš glavo gledaš , gledaš, kaj je tako lepo, nato zapačiš se in rečeš , da ne vidiš čez drevo. Nato kazala sem ti nebo, v kako pisanih barvah žari. Ti zopet gledaš in zajamraš , da oblaki so v napoto ti. Skoraj obupana pokažem ti vrtnico, kako lepo cveti. V žarkih sonca sije, raste mogočno in blesti. Zdaj končno pokažeš nasmeh, kot da spoznal si, kaj pokazati želim, a stegneš roko proti njej in steblo odtrgaš ji.

Kaplja krvi začela se je sušiti, a posušila se ni, saj nove kaplje so začele padati.

Kaplja krvi spominja me na vse, kar se godilo je. Kaplja krvi bila je polna soli, ker kri pomešana je bila

s solzami. Kaplja krvi je edino, kar je ostalo, ko moje življenje se je končalo …

Je težko gledati luč sveta? Videti, kar nam je dano? Svet je lep in prekrasen, le ljudje so bolni.

Mezzogiorno

Tinkara Miklič, 2. C

12

13