Pa kaj če pišem 2019

Za vaju

Pomagajta mi odrasti, zadihati, se spopasti z vsemi problemi in ljudmi, ki bodo včasih pred mano, včasih pa za hrbtom stiskali pesti.

Ne pustita mi predaleč pasti, poberita me, omogočita mi rasti,

Vajin sadež, trdovratni madež, zapisana pod kožo, kjer čuvata mojo rožo.

dajta mi svoje korenine, da lahko pridem daleč v višine.

V vsej veličini, ki jo premorem, več se ne bojim, proti vama, proti sebi z veseljem v prsih hitim. Vem, da bom tam našla mir in večne sreče izvir, med vama, z vama, samo z ljubeznijo obdana.

Plod vajinih rok je vpet v moj krvni obtok, v vse vene in kapilare, zapisane so note stare.

O meni, o tebi, o njej in še komu, vse, kar že nekdaj dišalo je po domu.

Vse, kar dala sta mi, omogoča, da moj ogenj še vedno tli. Pridušeno in tiho, včasih zmedeno, včasih glasno, tam je, ker sta mi vidva dala to.

Moč, da nadaljujem, moč, da še sprašujem, da nazaj se ne oziram, na svoj korak gledam in nikogar ne preziram.

Kaja Šoštarec

Da ljubim še naprej vse dni, ker na tej poti, ki se zdi, da ji konca ni, vseeno malo se jih obdrži, takih, okrog katerih vse po pokovki in jagodnem soku diši.

6

7