Oskarjevi Sejšeli

Staranje ruma v tropskem podnebju: v nasprotju z viskijem rum zaradi podnebja ne zori dolgo, ker sod lahko v 10 letih staranja izgubi od 40 do 45 odstotkov alkohola. Zato starani tropski rum v sodu preživi največ 3-5 let, medtem ko se severnoameriški rum lahko stara tudi 10 let ali več. Vroče podnebje prispeva k hitrejšemu staranju pijače. V skladiščih, kjer je temperatura zraka nižja od 30 stopinj, sta dve leti staranja enaki šestim do osmim letom v skladišču na Škotskem. Rum se stara v hrastovih sodih, ki dajejo pijači čudovito barvo ter bogat okus in aromo. Največ ruma naj bi nastalo v Portoriku, predvsem po zaslugi destilarne Bacardi, ki vsak dan proizvede kar 100.000 l ruma. Večina svetovne proizvodnje ruma poteka na Karibih in v Latinski Ameriki. To alkoholno pijačo proizvajajo tudi v Avstraliji, na Portugalskem, v Avstriji, Kanadi, na Fidžiju, v Indiji, na Japonskem, Mauritiusu, v Nepalu, na Novi Zelandiji, Filipinih, na otoku Reunion, v Južni Afriki, Španiji, na Švedskem, Tajvanu, na Tajskem, v Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike. Takamaka rum Leta 2000 so brata Bernard in Richard in njun oče Robert naročili knjigo o izdelavi ruma. Izhajali so iz tradicije, ko so mornarji ohranjali sadje in začimbe v alkoholu (maceracija listov, sadja, semen, lubja in drugih sestavin do šest mesecev), potem pa so ga uživali kot digestiv ali so ga sladkali s sirupom iz trsnega sladkorja. Kako so začeli s proizvodnjo? Uporabili so kar domači bazen pred hišo, v lokalni trgovini pa so kupili kvas in rafiniran sladkor in začeli eksperimentirati. Po več kot letu dni testiranj (uspešnih in malce manj uspešnih vzorcev) so februarja 2002 uradno odprli destilarno Trois Frères na Sejšelih. Kmalu zatem so destilirali in dostavili svoje prvo naročilo temnega ruma Takamaka. Skozi leta so izpopolnjevali metodo in recepte. Dandanes rum proizvajajo iz melase in uporabljajo izvirsko vodo iz bližnjega Narodnega parka. Danes poteka proizvodnja ruma na plantaži St. Andre, ki je bila nekoč v lasti družine d‘Offay. To je bila ena prvih družin, ki se je naselila na Sejšelih. Preselili so se iz Mavricija leta 1792. Na vrhuncu je obsegala več kot 60 hektarjev zemlje in igrala pomembno vlogo v kmetijskem gospodarstvu Sejšelov v 19. stoletju: na plantaži so gojili cimet, vanilijo, kokos in pačuli za izvoz v Evropo. Kasneje se je plantaža prelevila v

30