Oskarjeva Šrilanka

BUDIZEM NA ŠRILANKI Prvi naseljenci so s seboj prinesli neko obliko brahmanizma. V 1. st. pr. n. š. pa je bil budizem dobro ukoreninjen v vseh glavnih sferah otoka. Ašoka je okoli 260 pr. n. š. po krutem in krvavem pohodu nad Kalingo sprejel budizem kot glavno vero in iz manjše sekte naredil svetovno vero. Ašoka je pošiljal misijo narje v druge dežele. Ena takih misij je prispela na Šrilanko za časa vladavine kralja Devanampiya Tissa (250-207 pr. n. št.), sodobnika velikega Ašoke. Ašoka pošlje svojega sina Mahindo, ki kralja spreobrne v novo vero. Otok od nekdaj velja za srčiko budizma in najbolj pravoverno budistično državo. Kraljestvo Anuradhapure je bilo eno izmed prvih, ki je sprejelo Budin nauk. Tu se je prvič zapisala Tripitaka – budistično sveto pismo. Od tu so v času Pollonaruwe budistični menihi potovali širom J in JV Azije ter razširjali vero. Kljub številnim iz zivom je otok ohranil tradicijo Teravada budizma in jo posledično širil v JV Azijo prek Burme vse do Tajske – v JV Aziji velja Šrilanka za varuha Teravada tradicije. Budizem na Šrilanki je daleč preživel budizem v rodni Indiji in danes pred stavlja glavni temelj sinhalske identitete. Pri tem so gotovo botrovale zgodo vinske okoliščine – nenehna nevarnost močnih hindujskih kraljevin iz južne Indije in tudi drugih osvajalcev in vplivov – muslimanstva, krščanstva … Da je Šrilanka tako pomembna za budizem, gre pripisati dejstvu, da je bila de žela ena prvih, ki je sprejela novo vero in imela ključno vlogo pri varovanju in hranjenju najpomembnejših budističnih spisov. Čeprav je v sosednji Indiji budizem do 8. st. bolj ali manj izginil, je svojo prevladujočo vlogo na Šrilanki obdržal kljub številnim in nenehnim vdorom hindujskih Tamilcev, musliman skih trgovcev in pozneje misijonarskih kristjanov. BUDIN NAUK Če bi si nehali želeti vseh lepih in prijetnih reči in če ne bi bili vedno tako željni sreče, ugodja, priznanja in nežnosti, potem tudi ne bi bili tako pogosto žalo stni, če vsega tega ne bi imeli. In kdor si ne bi več želel, tudi žalosten ne bi bil več. Znebiti se je treba vezanosti na želje, kajti s tem se znebimo tudi trpljenja. Glavna misel Budinega nauka je vesoljno trpljenje . Res je, da življenje poleg trpljenja nudi tudi radost, vendar je življenje neznosno zaradi minljivosti vse ga. Rojstvo, starost, smrt, to je krog, v katerega je ujeto sleherno živo bitje. In ne samo telo, tudi duša je ujeta v ta krog. Druga sveta resnica poizveduje za izvorom trpljenja. Vsa naša nesreča izvira iz želje po življenju, bodisi radi ver-

15

Made with FlippingBook - Online Brochure Maker